Tsitsi Dangarembga je po izreku sodbe pred sodiščem v zimbabvejski prestolnici Harare stopila pred novinarje. Foto: EPA
Tsitsi Dangarembga je po izreku sodbe pred sodiščem v zimbabvejski prestolnici Harare stopila pred novinarje. Foto: EPA

Pisateljica, filmarka in aktivistka Tsitsi Dangarembga je bila med številnimi aretiranimi na protivladnih protestih julija 2020. Postopek proti njej se je vlekel več mesecev, do izreka sodbe je kar približno 30-krat stopila pred sodnika. Obsojena je bila na šestmesečno pogojno zaporno kazen in denarno kazen v znesku 123 evrov. Informacijo o izrečeni sodbi je za nemško tiskovno agencijo DPA potrdil njen mož, nemški filmski producent Olaf Koschke.

Priče in sorodniki obtoženih čakajo pred sodiščem. Foto: EPA
Priče in sorodniki obtoženih čakajo pred sodiščem. Foto: EPA

"Izražali sta mnenja, in to je bilo namenjeno provokaciji"
63-letnica in njena prijateljica, novinarka Julie Barnes, sta bili aretirani na protestih ter obtoženi spodbujanja javnega nasilja, kršenja javnega miru in fanatizma. Obe sta na sodišču trdili, da sta zgolj uveljavljali svobodo izražanja. Dangarembga je dejala tudi, da je pozivala k reformam, ker jo kot Zimbabvejko skrbi blaginja sodržavljanov in se ji zdi pomembno, da sodeluje v javnem dialogu.

A sodnica Barbara Mateko je dejala, da je bil namen obtoženk izzivanje nasilja. "Očitno sta želeli prenesti sporočilo. Ni bilo nič kaj mirno. Izražali sta mnenja, in to je bilo namenjeno provokaciji," je svojo sodbo utemeljila sodnica.

Sojenje je potekalo pred protikorupcijskim sodiščem v zimbabvejski prestolnici Harare, ki je neposredno podrejeno predsedniku države Emmersonu Mnangagwi. Sodišče je na začetku avgusta letos zavrnilo predlog obrambe, da bi Dangarembgo oprostili. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je sodnica prav tako v avgustu zavrnila prošnjo, da bi obrambi omogočila več časa za pripravo.

Zdajšnji predsednik Zimbabveja Emmerson Mnangagwa je oblast prevzel leta 2017, ko je nasledil dolgoletnega vladarja Roberta Mugabeja. Po navedbah organizacij za človekove pravice so se v mandatu zdajšnjega predsednika države okrepile samovoljne aretacije, povečalo se je tudi zatiranje nezadovoljstva prebivalcev. Foto: Reuters
Zdajšnji predsednik Zimbabveja Emmerson Mnangagwa je oblast prevzel leta 2017, ko je nasledil dolgoletnega vladarja Roberta Mugabeja. Po navedbah organizacij za človekove pravice so se v mandatu zdajšnjega predsednika države okrepile samovoljne aretacije, povečalo se je tudi zatiranje nezadovoljstva prebivalcev. Foto: Reuters

Prizadevanja predsednika za zatrtje opozicije
Skupine za človekove pravice trdijo, da so obtožbe del poskusa predsednika Mnangagwe, da bi zatrl opozicijske glasove. Na desetine podpornikov opozicije, političnih aktivistov, novinarjev, članov sindikatov in cerkvenih voditeljev se je že spoprijelo s podobnimi obtožbami.

Sorodna novica Za svobodo izražanja uničujoča pandemija, ki jo avtokratski režimi izkoriščajo za zatiranje

Tsitsi Dangarembga je po izrečeni sodbi dejala, da gre za napad na svobodo izražanja in da se bo pritožila. "Nisem presenečena nad razsodbo, saj smo v položaju, ko se svoboda medijev ne spodbuja. To torej pomeni, da se prostor za svobodo izražanja krči in je kriminalizirana," je dejala po pisanju Deutsche Welle.

Široko slišen glas Afrike v sodobni literaturi
Pisateljica je prvi uspeh dosegla pri 25 letih z romanom Živčna stanja (Nervous Conditions) leta 1988. Šlo je za prvo knjigo, ki jo je v angleščini izdala temnopolta Zimbabvejka. Za to delo je prejela nagrado pisateljev Commonwealtha, leta 2018 pa jo je BBC uvrstil med 100 najboljših knjig, ki so spremenile svet. Sledili sta še dve knjigi v trilogiji, zadnja pa je izšla leta 2018.

Avtorica je lani prejela nagrado za mir, ki jo podeljujejo nemški knjigotržci. S tem je postala prva temnopolta avtorica, ki je prejela to lovoriko, žirija jo je pohvalila kot "ne le eno najpomembnejših umetnic svoje države, ampak tudi široko slišen glas Afrike v sodobni literaturi".