Simona Semenič. Foto: Nada Žgank /PGK
Simona Semenič. Foto: Nada Žgank /PGK

Simona Semenič (1975) v knjigi treh dramskih besedil, naslovljeni Tri igre za punce, tematizira žensko vprašanje in vprašanje spola, ki ju po besedah žirije "kot socialno, politično in spolno občutljiva avtorica obravnava z različnih zornih kotov". Knjiga, ki je izšla pri Beletrini, vključuje besedila Ti si čudež (Borštnikova nagrada za najboljšo uprizoritev leta 2019, Šeligova nagrada leta 2019, nominacija za Grumovo nagrado leta 2020), Ni to to in Lepe Vide lepo gorijo (nominacija za Grumovo nagrado leta 2021).

Naslovnica zmagovalnega dela. Foto: Založba Beletrina
Naslovnica zmagovalnega dela. Foto: Založba Beletrina

Opredeljevanje različnih leg ženske
Žirija je ob nominaciji zapisala še, da avtorica v svojih besedilih "z različnimi narativnostmi opredeljuje različne lege ženske, njen zgodovinski in sedanji družbeni položaj, njeno vlogo v patriarhalnem in 'postpatriarhalnem' času, zlorabe, zatiranje, podrejanje, a tudi njeno osvoboditev in razbremenitev".

Avtorica spremne besede Treh iger za punce Nina Dragičević (ki je bila sicer tudi sama nominirana za tokratno Cankarjevo nagrado) pa je zapisala, da "dela Simone Semenič niso posamična, niso elementi, kontinuiteta so. Glavna osišča njenih tekstov črpajo iz glavnih osišč vseh družb – patriarhat, družbeno nasilje, nasilje nad telesom, nasilje nad seksualnostjo, nasilje nad prostorom itn. – avtorica pa jih razgalja in poglablja, eno in isto vsakič znova novo. Staro, znano, živeto, v čemer se skriva neraziskano (in samoumevno) kot novo."

"Nečiste želje so zame svete"
Avtorica je pred podelitvijo nagrade povedala, da v svojih dramah tematizira žensko telo kot poligon za zlorabo. Sama telesa nima, v nasprotju s krščansko miselnostjo, za nekaj manjvrednega. "Nič telesnega ne bi smelo biti slabega, slabšega," je dejala. In dodala: "Nečiste želje so zame svete." Za pisanje Simone Semenič se sicer pogosto pravi, da je kruto in šokantno, a sama meni, da je optimistična in vedra pisateljica, saj telo, ki ga omenja, vedno obstoji, se ne da, vstane.

Za tretjo Cankarjevo nagrado sta bili nominirani še deli Nine Dragičević in Dušana Šarotarja.

Nina Dragičević. Foto: BoBo
Nina Dragičević. Foto: BoBo

Nominacija za pesniško zbirko ...
Nina Dragičević (1984) je bila nominirana za pesniško zbirko To telo, pokončno, ki je izšla pod okriljem Škuca, v preteklem letu pa je že prejela Jenkovo nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Po mnenju žirije zbirka izstopa iz okvirjev običajne, vsakdanje, vsem znane in lahko berljive pesniške pisave. V ospredju je "refleksija o poraznem družbenem položaju žensk, še posebej lezbijk in prvoosebne govorke", je med drugim zapisala žirija.

Dušan Šarotar. Foto: Vilenica
Dušan Šarotar. Foto: Vilenica

... in nominacija za roman
Dušan Šarotar (1968) v romanu Zvezdna karta, ki je izšel pri Založbi Goga, pripoveduje o prekmurski judovski družini trgovca Franja Schwarza, ki jo je doletela usoda holokavsta. "Toda pisatelja pri osvetljevanju preteklosti ne zanima holokavst sam ali zapleteni potek in proces spreminjanja. Bolj se posveča spominskim podobam, skoraj s fotografsko natančnostjo tudi predmetnosti, vzdušju in vtisom, ki se pri tem oblikujejo," je v obrazložitvi nominacije zapisala žirija.

Letošnja žirija je med več kot 30 knjigami, ki so prispele na razpis, za nagrado nominirala torej pesniško zbirko, knjigo dramskih besedil in roman. Nagrado, ki je poimenovana po Ivanu Cankarju, so podelili v vrhniškem Cankarjevem domu, ime prejemnice pa je bilo razglašeno med samo podelitvijo. Letošnjo žirijo so sestavljali Ivan Verč (predsednik), Alenka Koron, Niko Grafenauer, Darja Pavlič in Alja Predan.

Ivan Cankar, kot ga je upodobil lutkovni umetnik Silvan Omerzu. Foto: Cankarjev dom
Ivan Cankar, kot ga je upodobil lutkovni umetnik Silvan Omerzu. Foto: Cankarjev dom

Na podelitvi nagrade se je z izbranimi avtorji pogovarjala literarna kritičarka Diana Pungeršič, slavnostna govorka je bila literarna zgodovinarka Alojzija Zupan Sosič. V umetniškem delu dogodka so nastopili glasbenika Inti Pucihar in Alenka Jezernik s skladbami Petra Šavlija, Žige Petriča in Matije Krečiča ter dramski igralec Blaž Šef, ki je interpretiral Cankarjevo črtico Zjutraj.

Nagrado kot poklon Ivanu Cankarju in sodobni slovenski književnosti podeljujejo Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalni center SAZU-ja v sodelovanju z Občino Vrhnika. Nagrada znaša 10.000 evrov, donatorja sta občina in knjižnica Vrhnika.

Prvo Cankarjevo nagrado je leta 2020 prejel Sebastijan Pregelj (na posnetku) za roman V Elvisovi sobi, drugo pa lani Gašper Kralj za roman Škrbine. Foto: Arhiv RTV SLO
Prvo Cankarjevo nagrado je leta 2020 prejel Sebastijan Pregelj (na posnetku) za roman V Elvisovi sobi, drugo pa lani Gašper Kralj za roman Škrbine. Foto: Arhiv RTV SLO