Foto: emka
Foto: emka

Piše, da se s to knjigo postavlja po robu nestrpnosti, nasilju in zlu, za katero trdi, da je žal zgodovinska stalnica. Bralce želi spodbuditi k razmišljanju v smeri, da je v času, v katerem živimo, pomembno tisto, kar je humano, strpno, odprto in napredno. Avtorica bralcem noče vsiljevati svojega mnenja, temveč želi pokazati na možnost odprtega dialoga, predvsem pa prikazati tista filozofska stališča, ki bi lahko pomirila slovensko ideološko razklanost.

Večina ljudi ima najbrž nekoliko napačno predstavo o filozofiji. Ne gre za težko razumljiv spor med Marxom in Heglom, o težko dojemljivih vprašanjih, ki nimajo nobene praktične vrednosti. Filozofija je metoda in je teorija za percepcijo in razumevanje življenja, prav temu pa pritrjujejo tudi filozofski zapisi pred nami. Prek razumevanja posameznika v Sloveniji v letu 2022 nam avtorica ponuja odgovore na vprašanja o politiki, nasilju, slovenski filozofiji in Sloveniji, mladi evropski državi.

Marija Švajncer se upira očitku, da piše preveč poljudno, saj meni da je poljudnost poenostavljanje, sama pa piše razumljivo, ker želi svoje pisanje približati čim širši bralski publiki. Prav zato je Naš razburkani čas knjiga, ki zelo jasno, spodbudno in razumljivo ponuja odgovore na sicer težka filozofska vprašanja. Avtoričin cilj s to knjigo je bil tudi izzvati bralca, da se vpraša in uporabi filozofski pristop tudi v svojem življenju in udejstvovanju v svetu.

V strnjenih poglavjih se je avtorica poklonila tudi drugim pomembnim slovenskim filozofom – od Slavoja Žižka do Borisa Vezjaka in Cvetke Hedžet Toth. Analizira sodobno slovensko demokracijo in politično kulturo in razčlenjuje pomen osamosvojitve, a se kljub filozofskim odgovorom na filozofska vprašanja nenehno vrača k sklepu, da filozofija ni nekaj, kar je zajeto v misli, kot je trdil Hegel, temveč je samo ena izmed refleksij kaotičnega sveta.

Avtorica knjige Naš razburkani čas Marija Švajncer si prizadeva razbliniti meje med filozofijo in resničnostjo ter premostiti vrzel med tem, kar je, in tem, kar bi lahko bilo. Šele ko se ta pola združita, je mogoča vsaka sprememba, tudi najbolj banalna. Avtoričino upanje dokazuje, da je obzorje možnosti prepleteno z resničnostjo in da je naša naloga, da z razumom, logiko in domišljijo ustvarimo novo, bolj ekološko, uravnoteženo in trajnostno prihodnost.

Iz oddaje S knjižnega trga.