Detajl zgodnjeptolemajskega sarkofaga svečenika Nešutefnuta iz zbirke Antona Lavrina, ki ga danes hrani Egipčansko-orientalska zbirka Umetnostnozgodovinskega muzeja na Dunaju. Foto: Jan Ciglenečki
Detajl zgodnjeptolemajskega sarkofaga svečenika Nešutefnuta iz zbirke Antona Lavrina, ki ga danes hrani Egipčansko-orientalska zbirka Umetnostnozgodovinskega muzeja na Dunaju. Foto: Jan Ciglenečki

Konferenco Egiptologija in Slovenci organizirata Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in ljubljanski Inštitut za študije meništva in kontemplativne znanosti. Organizacijski odbor sestavljajo Jan Ciglenečki, Lucija Čakš Orač, Blaž Zabel, Žiga Smolič in Maja Ferfolja. Na njej sodelujejo številni domači in tuji strokovnjaki.

Četrtega novembra je minilo sto let od odkritja grobnice faraona Tutankamona v Egiptu. Obenem letos mineva tudi 200 let od razvozlanja hieroglifov, pisave starega Egipta.

Na prvi dan konference, ki je bil posvečen faraonskemu obdobju, so bili v ospredju avstro-ogrski konzuli slovenskega rodu, ki so sredi 19. stoletja delovali v Egiptu in se posvečali zbiranju starin. Ostanki njihovih zbirk so danes jedro egiptoloških zbirk v slovenskih muzejih. Prav tako so danes na konferenci predavatelji predstavili delo slovenskih strokovnjakov na področju egiptologije v 20. in 21. stoletju.

Fragment Merimosejevega sarkofaga iz 18. dinastije, nekoč del egiptološke zbirke na dvorcu Jelšingrad. Foto: Narodni muzej v Pragi.
Fragment Merimosejevega sarkofaga iz 18. dinastije, nekoč del egiptološke zbirke na dvorcu Jelšingrad. Foto: Narodni muzej v Pragi.
Sorodna novica Sto let od odkritja grobnice Tutankamona, "medijske zvezde brez selfijev"

Drugi dan konference bo posvečen slovenskim odpravam, ki so raziskovale in dokumentirale dediščino krščanskega Egipta. Predstavili bodo tudi zbirko koptskih tkanin, ki jo hrani Narodni muzej Slovenije. Konferenca se bo končala s sobotno egiptološko ekskurzijo po Sloveniji.

Udeleženci si bodo na pokopališču v Vipavi najprej ogledali znamenita sarkofaga iz obdobja Starega kraljestva, 4. in 5. dinastije, ki ju je iz Gize pripeljal konzul Anton Lavrin.

Sledil bo ogled egiptološke zbirke Narodnega muzeja Slovenije in orientalističnega dvorca Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah, kjer je bila sredi 19. stoletja bogata zbirka predmetov iz starega Egipta in Mezopotamije.

Dogodek se bo sklenil s predavanjem ter koncertom orientalske glasbe in recitalom Aškerčeve orientalistične poezije v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah.