Nizozemska sicer na največjo svetovno razstavo umetnosti sicer ne bo poslala dejanske lesene skuplture kolonialnega administratorja Maximiliena Balota – razstavili bodo samo zaslon, na katerem bodo v živo prenašali inštalacijo v galeriji v Lusangi v Demokratični republiki Kongo. Šest mesecev, kolikor traja bienale, bo skulptura namreč namesto v Italiji razstavljena tam.

Uradno je lastnik skulpture Muzej lepih umetnosti v Virginii (VMFA), na katerega je Kongo dolga leta naslavljal prošnje za začasno vrnitev umetnine v deželo nastanka. V sklopu dogovora z nizozemskim paviljonom bodo zdaj galeriji White Cube v Lusangi delo posojali od 20. aprila do 24. novembra letos, poroča britanski The Guardian.

Vstaja proti kolonialistični okrutnosti
Maximiliena Balota je smrt (z obglavljenjem in razčetverjenjem) dohitela leta 1931, med vstajo ljudstva Pende proti belgijski kolonialni oblasti v provinci Kwilu v Kongu. Vstajo je zanetilo posilstvo staroselke, da bi nemire zadušili, pa so Belgijci mučili in ubili več sto staroselcev. Zgodovina je zapisala tudi besede Balotove vdove, ki je izjavila, da "razume upor", pa čeprav je bil njen mož "umorjen na grozovit način".

Jeza, ujeta v kipec
Skulpturo, ki ima ozek obraz, izbuljene oči in sloko silhueto, je neznani umetnik najverjetneje izrezljal v prvih tednih po Balotovi smrti, ko so pripadniki ljudstva Pende še mislili, da so tuje kolonizatorje dokončno izgnali – torej še pred krutimi povračilnimi ukrepi Evropejcev. Običaj je narekoval, da so v predmet, ki je po njihovem prepričanju imel posebno moč, z ritualom prenesli samega duha mrtvega častnika; ideja je bila, da bodo lahko iz predmeta črpali pokojnikovo jezo.

Kipec je ameriški akademik Herbert Weiss na ekspediciji v Lusango leta 1972 kupil za 120 dolarjev in ga nato leta 2015 (zakonito) prodal muzeju VMFA. V zadnjih letih si je za izposojo umetnine v DRK prizadeval kolektiv Umetniška liga kongovskih plantažnih delavcev (CATPC).

Njihovi pozivi sicer niso naleteli na posluh, dokler se ni izkazalo, da bo nizozemski paviljon na 60. beneškem paviljonu oblikoval Renzo Martens, ki je sodeloval tudi pri ustanovitvi CATPC-ja.

Izposojo plačuje Mondrianova fundacija, ki je pooblaščena za nizozemski paviljon na bienalu. "Izposoja lesene skulpture iz zbirke ameriškega muzeja v Demokratično republiko Kongo ima tudi zgodovinski pomen, upamo, da bo ta gesta navdihnila novo generacijo sodelovanja med muzeji na obeh celinah," je v izjavi za javnost zapisal direktor muzeja VMFA Alex Nyerges.

Poleg prenosa iz galerije White Cube bo v nizozemskem paviljonu na ogled več skulptur, ki upodabljajo vstajo ljudstva Pende, izdelane pa so iz palmovega olja, sladkorja in čokolade. Vse to bo potekalo približno pet metrov od belgijskega paviljona, s katerim so Nizozemci v Benetkah sosedje. Martens je že napovedal, da bo platno z Balotovim kipcem postavljeno tako, da bodo obiskovalci obrnjeni v smer belgijskega paviljona.

Sorodna novica Belgija naposled začenja postopek vračanja naropanih artefaktov iz Konga

Temen lik belgijske zgodovine je kralj Leopold II., ki je leta 1885 koloniziral svobodno državo Kongo in v njej vladal s tiranijo. Odgovoren je za pomor od 10 do 15 milijonov ljudi, sužnjev Belgije, ki jih je vodil z železno roko s pomočjo plačancev, to afriško državo pa obravnaval kot zasebni projekt. DR Kongo je sicer 80-krat večja država od Belgije. Neodvisnost so razglasili leta 1960, šele šest desetletij pozneje pa je belgijski kralj Filip izrazil "globoko obžalovanje" zaradi nasilja, ki se je dogajalo pod okriljem belgijske krone.

Belgijo bo na beneškem bienalu zastopal kolektiv Petticoat Government; DRK se v Benetkah ni predstavil še nikoli.