V Arhitekturnem muzeju ljubljanski občini očitajo, da je namerno povzročila škodo muzeju in kulturno škodo v širšem smislu, čeprav bi se temu lahko izognila. Ministrstvo za kulturo pa je po njihovem mnenju v pogajanjih z Mestno občino Ljubljana doseglo premalo, saj je muzej zdaj bistveno okrnjen. Foto: www.slovenia.info
V Arhitekturnem muzeju ljubljanski občini očitajo, da je namerno povzročila škodo muzeju in kulturno škodo v širšem smislu, čeprav bi se temu lahko izognila. Ministrstvo za kulturo pa je po njihovem mnenju v pogajanjih z Mestno občino Ljubljana doseglo premalo, saj je muzej zdaj bistveno okrnjen. Foto: www.slovenia.info
Ministrstvo za kulturo
Ministrstvo za kulturo je v odzivu na očitke med drugim poudarilo, da se je pri prenosu ustanoviteljskih pravic na nacionalno raven predhodno temeljito posvetovalo z vodstvom javnega zavoda. To je, kot so zapisali, tudi pozdravilo namero države, da muzej postane institucija nacionalnega pomena. Foto: MMC RTV SLO
Peter Krečič
'Zaposleni smo za reorganizacijo muzeja, za njegovo podržavljenje smo si prizadevali že vrsto let, nismo pa za nestrokovno reorganizacijo, ki se nam je zgodila in nas že takoj na začetku postavila pred številne dileme in nerazčiščena vprašanja,' je poudari direktor muzeja Peter Krečič. Foto: MMC RTV SLO

Svoje pomisleke in protest so predstavili slab teden dni po tem, ko je bil s sklepom vlade ustanovljen javni zavod Muzej arhitekture in oblikovanja, ki je pravni naslednik Arhitekturnega muzeja Ljubljana. Predvsem jih je zmotil način, kako je bil muzej ustanovljen, in njihova izključenost iz pogajanj, ki je po besedah direktorja muzeja Petra Krečiča nedopustna in pomeni "nevaren precendens v kulturni politiki tako ministrstva za kulturo kot Mestne občine Ljubljana".
Krečič je spomnil, da se je Muzej arhitekture in oblikovanja začel ustanavljati s podpisom pisma o nameri, ki sta ga 19. oktobra lani podpisala ministrica za kulturo Majda Širca in ljubljanski župan Zoran Janković. Zaposleni v muzeju so po njegovih besedah skušali slediti vsebini pogajanj, a so bili o njej slabo obveščeni, poleg tega pa k pogovoru o snovanju nove vsebine muzeja in spremembi njegovega statusa niso bili vabljeni.
'Muzeju povzročena škoda'
V Arhitekturnem muzeju po besedah direktorja ljubljanski mestni občini ne odrekajo pravice, da s svojo lastnino ravna, kakor želi. Očitajo pa ji, da je namerno povzročila škodo muzeju in kulturno škodo v širšem merilu, čeprav bi se temu lahko zlahka izognila, medtem ko ministrstvu za kulturo očitajo, da je v pogajanjih z Mestno občino Ljubljana doseglo premalo, saj je muzej zdaj bistveno okrnjen.
'Namesto na stroko so se naslonili na politično samovoljo'
Tako ljubljanski občini kot ministrstvu očitajo, da sta se v tehtanju, ali se opreti na stroko in dialog ali zgolj na svojo politično samovoljo in moč, odločila za zadnje. "Zaposleni smo za reorganizacijo muzeja, za njegovo podržavljenje smo si prizadevali že vrsto let, nismo pa za nestrokovno reorganizacijo, ki se nam je zgodila in nas že takoj na začetku postavila pred številne dileme in nerazčiščena vprašanja," je še poudari Krečič.

Ministrstvo: Pogovori vseskozi potekali z vodstvom muzeja
Na nestrinjanje zaposlenih v muzeju s postopkom ustanovitve novega muzeja se je že odzvalo ministrstvo za kulturo, ki poudarja, da se je pri prenosu ustanoviteljskih pravic na nacionalno raven predhodno temeljito posvetovalo z vodstvom javnega zavoda. To je, kot so zapisali, tudi pozdravilo namero države, da muzej postane institucija nacionalnega pomena. Pobudo za dvig institucije na nacionalno raven je podala stroka, še dodajajo na ministrstvu, pogovori o vlogi Arhitekturnega muzeja na nacionalni ravni pa so po mnenju ministrstva tudi v nadaljevanju potekali z vodstvom muzeja. To je bilo po navedbah ministrstva vseskozi seznanjeno s poslanstvom in profilom na novo definiranega muzeja, ki ga je vlada na seji 29. aprila potrdila kot javni zavod Muzej za arhitekturo in oblikovanje.

Kot še dodajajo na ministrstvu za kulturo, je stroka potrdila tudi pobudo za poimenovanje javnega zavoda, to pa sovpada tudi s poimenovanji sorodnih nacionalnih muzejev po svetu glede na dejavnost institucije, ki se ukvarja tudi z industrijskim oblikovanjem in fotografijo.
Muzej brez fotografije in s prevelikim posvečanjem Plečniku
Glede Plečnikove hiše je pojasnil, da je bilo v dozdajšnjih statutih zapisano, da ji mora muzej posvečati posebno skrb. Opozoril je, da v muzej ni vključena fotografija, čeprav so ministrstvu to predlagali, saj hranijo najpomembnejšo zbirko fotografij v državi. Opozoril je še, da v ustanovitvenem aktu novega muzeja ni omenjen bienale industrijskega oblikovanja BIO, in se dotaknil očitkov, da se je muzej do zdaj preveč posvečal Plečniku.
Arhitektka in teoretičarka ter zunanja sodelavka muzeja Petra Čeferin je glede Plečnikove hiše dejala, da Plečnik za arhitekturo ni zanimiv kot zgodovinska figura in da njegovo delo ni zanimivo le kot priča preteklega časa, pač pa kot material za razmišljanje o novih projektih in novih tezih. Po njenih besedah prihajajo v Plečnikovo hišo arhitekti z vsega sveta zato, ker so v njej realizirane arhitekturne rešitve, ki so aktualne ta trenutek in so lahko vir novih izvajanj. "Ta hiša ima arhitekturni potencial, in če bo postala zgolj mestni spomenik, bo ta potencial zminimaliziran," je še poudarila.

Čakanje na končano inventuro
Po navedbah ministrstva za kulturo ostaja strokovno skrbništvo nad Plečnikovo zbirko za zdaj v domeni Arhitekturnega muzeja, ki bo pri inventarizaciji Plečnikove zbirke v tem letu sodeloval z Muzeji in galerijami mesta Ljubljane. "Ko bo dokončana inventura v Plečnikovi hiši – vodstvo Arhitekturnega muzeja Ljubljana namreč v vseh letih še ni naredilo popisa inventarja –, bosta Mestna občina Ljubljana in ministrstvo za kulturo s pogodbo opredelila, kjer bodo upoštevani tudi strokovni razlogi, kateri predmeti, ki spominjajo na Plečnikovo življenje in ustvarjanje, ostanejo v Plečnikovi hiši in kateri del sodi v arhive in zbirke nacionalnega Muzeja za arhitekturo in oblikovanje," so še zapisali na ministrstvu.