Razstavljena dela ne oblikujejo monolitne serije, ki bi obravnavala zgolj eno temo, temveč gre za nekakšen kolaž, s katerim umetnik posega v različne vsebine in jim spreminja statuse. Foto: KC Tobačna
Razstavljena dela ne oblikujejo monolitne serije, ki bi obravnavala zgolj eno temo, temveč gre za nekakšen kolaž, s katerim umetnik posega v različne vsebine in jim spreminja statuse. Foto: KC Tobačna

Po večini postavitev sestavljajo risbe in skice tekoče produkcije, predstavljene pa so tudi nekatere, ki so bile narejene v času preteklih projektov, saj se njihova zgodba ni nikoli popolnoma končala.

Vprašanje prostora, v katerem se podoba pojavlja
Kot idejno izhodišče pričujoče razstave mu je služila "vrnitev" k podobi in vprašanju, ki ga pravzaprav nikoli ni opustil in je značilno za umetnikovo prakso. To je vprašanje prostora, v katerem se podoba pojavlja, torej njen kontekst, ki določa, kako jo beremo.

Kustosinja Alenka Trebušak opisuje, da je za njegovo umetnost značilno predvsem dvoje: da se v svojih delih sklicuje na družbeno realnost in da v svojih projektih uporablja različne formalne rešitve. Po njenem mnenju je očitno, da mu sorodna sproščenost omogoča prehajanje iz polja slike v risbo, video, grafiko, pa tudi v prostorske postavitve, intervencije in dogodke.

Bernik primarno gradi s plastenjem, in sicer z dodajanjem materiala, kot so deli položnic in uradnih dopisov, kart, ovojnic in reklamnih katalogov ali lepilni trak, sponke in žigi.

.

Razstavljena dela po besedah kustosinje ne oblikujejo monolitne serije, ki bi obravnavala zgolj eno temo, temveč gre za nekakšen kolaž, s katerim umetnik posega v različne vsebine in jim spreminja statuse. Tako spremeni denimo jasno informacijo ali utilitarni predmet v umetniško delo, ki sicer vsebuje različne konotacije, vendar ničesar več ne razlaga.

Viktor Bernik (1971) primarno gradi s plastenjem, in sicer z dodajanjem materiala, kot so deli položnic in uradnih dopisov, kart, ovojnic in reklamnih katalogov ali lepilni trak, sponke in žigi. V tovrstnih delih, ki aludirajo na državni administrativni aparat in so hkrati odtis umetnikovega vsakdana, lahko po prepričanju kustosinje iščemo vzporednice z njegovimi deli, intervencijami in dogodki, s katerimi posega v realno okolje.

Razstava bo odprta do 31. julija.

Razstavi Viktorja Bernika in Jureta Kastelica