Douglas W. Johnson je bil kartograf ameriškega predsednika Thomasa Woodrowa Wilsona (na fotografiji). Foto: AP

Dolgoletni televizijski urednik in komentator Uroš Lipušček je v minulih letih objavil kar nekaj zanimivih zgodovinskih del, tik pred praznikom priključitve Prekmurja matičnemu narodu je predstavil svojo znanstveno študijo Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919, s podnaslovom Vloga ZDA in kartografa Douglasa W. Johnsona pri določanju slovenskih (prekmurskih) meja. Študijo je izdala Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija iz Petanjcev.

V oddaji Izšlo je na radiu Ars je v pogovoru z Markom Goljo pojasnil, zakaj je Douglas W. Johnson tako pomemben. "On je bil kartograf ameriškega predsednika Wilsona, kar je bila zelo pomembna funkcija. Z njim je bil v vsakodnevnem stiku, poleg tega pa so na pariški mirovni konferenci o mejah povojne Evrope odločali v skladu z zemljevidi, ki so jih prinesli s seboj. In Johnson, ki je bil zaposlen na univerzi Columbia, je pripravil več teh zemljevidov in s predsednikom Wilsonom sta vsak dan v kabinetu razpravljala o njih," pojasnjuje Lipušček.

Protest, ko je videl, kaj smo Slovenci izgubili

"Johnson je bil očitno zelo pošten človek oziroma znanstvenik. In ko je videl, da smo Slovenci na osnovi tajnega londonskega pakta iz leta 1915 izgubili Primorsko, Trst, Gorico, pa Hrvati Dalmacijo, je napisal Wilsonu protestno pismo in dejal, da je to v nasprotju z načelom nacionalnosti, ki ga je on razglašal, oz. principom samoodločbe," navaja Lipušček in dodaja, da je Johnson to videl kot veliko krivico, povzročeno slovenskemu narodu.

Podobno je bilo tudi v primeru Koroške, ko je odločno nasprotoval razpisu referenduma o tem, kam naj spada Koroška, kar je napisal tudi v posebnem pismu celotni delegaciji in predsedniku Wilsonu.

Več o tem, kako so potekali pogovori in pogajanja ter o Johnsonovem vplivu na to, da se je Prekmurje vendarle združilo z matično domovino, pa v spodnjem avdioposnetku pogovora.

Uroš Lipušček: Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919