Rosana Hribar in Gregor Luštek. Foto: BoBo
Rosana Hribar in Gregor Luštek. Foto: BoBo
Jure Pukl. Foto: MMC RTV SLO
Jure Pukl. Foto: BoBo
Marjan Strojan je prebral del svojega prevoda Canterburyjskih povesti Geoffreyja Chaucerja. Foto: MMC RTV SLO
Janez Bogataj in Marjan Strojan. Foto: BoBo
Vito Žuraj. Foto: MMC RTV SLO
Vito Žuraj. Foto: BoBo
Igralka Pia Zemljič prejema nagrado iz rok predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Janeza Bogataja. Foto: BoBo
Pia Zemljič. Foto: BoBo

Rosana Hribar in Gregor Luštek
Plesalca sta nagrado prejela za avtorsko plesno stvaritev Duet 014 in za umetniško zasnovo in realizacijo plesnega projekta Korak v dvoje po Pii in Pinu. Kot je zapisal Vojko Vidmar, sta Rosana Hribar in Gregor Luštek unikaten umetniški par slovenske plesne scene.

Dolgo vrsto let nas razvajata s svojimi avtorskimi projekti, kakršen je tudi Duet 014. Umetniški projekt, za katerega lahko rečemo, da izraža in predstavlja ognjemet neskončnega bogastva in pestrosti pristnega, naravnega odnosa med moškim in ženskim bitjem, Rosano in Gregorjem. Mestoma brutalen, prav tako, kot so brutalne zahteve visoke profesionalne plesne umetnosti. Navdušujoče dinamičen pri niansiranju od tornada do nežne sapice. Precizen, da ga lahko primerjamo s filigransko natančnostjo plesov Indije. Mestoma erotičen, s predstavitvijo tega naravnega, neločljivega dela človeškega bivanja in sobivanja na povsem enostaven način.

Avtorskega projekta Korak v dvoje po Pii in Pinu sta se Rosana in Gregor lotila v spoznavanju, da je današnji čas in posledično ples vse redkeje oplemeniten z liričnostjo, katere mojstra sta bila nestorja slovenske baletne umetnosti Pia in Pino Mlakar. Predstava je stkana iz številnih detajlov in asociacij iz njunega življenja in dela, njunih misli in citatov.

Iz načrtovane predstave - poklona v spomin umetnikoma Pii in Pinu Mlakar - je projekt skozi ustvarjalni vrtinec in prepletanje najrazličnejših plesnih zvrsti in energij enostavno prerastel v očarljivo lepo in ganljivo umetniško zaokroženo delo, lahko bi dejali, v odo plesno-gledališki umetnosti.

Jure Pukl
Saksofonist in skladatelj je bil nagrajen za ustvarjanje džezovske glasbe v zadnjih dveh letih in za številne nastope ter sodelovanja z mednarodno priznanimi umetniki. Kot piše v obrazložitvi Primoža Fleischmana, velja za enega najpomembnejših ustvarjalcev slovenske džezovske glasbe. V zadnjih dveh letih je s številnimi nastopi, sodelovanji z mednarodno priznanimi umetniki in avtorskim delom dosegel presežek v umetniškem ustvarjanju. Nastopil je na koncertnih odrih, na katere so povabljeni le največji zvezdniki džezovske glasbe. S svojo virtuoznostjo na tenorskem in sopranskem saksofonu je navdušil občinstvo in kritike v Evropi in ZDA.

Ne le kot izvajalec, tudi kot avtor slovenske glasbe je ambasador slovenske kulture v svetu. Njegove avtorske kompozicije so drzne, sodobne, melodično kreativne in ritmično pestre, s srcem pa se posveča moderni interpretaciji džezovske glasbe. V njegovem ustvarjanju je čutiti progresivni, avantgardni džez, deloma svobodni, "free" džez in tudi značilnosti impresionistične sodobne glasbe. Njegove veščine saksofonske tehnike, izjemen talent in apetit po novih glasbenih spoznanjih ga vodijo v sam vrh svetovne džezovske elite.

Jure Pukl je postal zgled celi generaciji mlajših glasbenikov in privržencev džezovske glasbe, ki jo navdihuje z visoko strokovnostjo in vedrim duhom.

Marjan Strojan
Prevajalec je bil nagrajen za prevod Canterburyjskih povesti Geoffreyja Chaucerja. Kot je v obrazložitvi zapisala Nada Grošelj, je Marjan Strojan najkakovostnejši in najplodovitejši živeči prevajalec kanonične angleške vezane besede v slovenščino, prejemnik kar dveh Sovretovih nagrad.

Njegov zadnji monumentalni prevajalski prispevek je prevod večine Chaucerjevih Canterburyjskih povesti. Ta magnum opus vodilnega angleškega pesnika iz poznega 14. stoletja sestavlja 24 povesti, iz katerih je Strojanov prevod zajel približno 14.000 verzov. Ne le po umetniški, tudi po strokovni zahtevnosti je to polifono, kompleksno delo velik zalogaj za prevajalca. Slovnično in pomensko odmaknjenost od srednjeveške angleščine je Strojan premostil s pretanjenim občutkom za Chaucerjev živ in večplasten slog, ki sega od odkritega humorja, celo robatosti, do prefinjene ironije ali celo patetike.

Po njegovi zaslugi je eno najpomembnejših del angleške književnosti predstavljeno slovenski javnosti v prevodu, ki je umetniški, izpiljen in jezikovno bogat, obenem pa gladko berljiv in zlahka dostopen tudi današnjemu bralcu. Nagrada Prešernovega sklada je priznanje, ki ga Strojanov mojstrski odgovor na množico slogovnih in strokovnih izzivov v Canterburyjskih povestih brez dvoma zasluži.

Vito Žuraj
Skladatelj je prejel nagrado za kakovosten in odmeven glasbeni opus v zadnjih dveh letih. Kot je zapisala Lea Hedžet, Žuraj sodi v mlajšo slovensko skladateljsko generacijo, ki si je z znanjem, poglobljenim študijem in talentom utrla pot na zahtevnem mednarodnem prizorišču, hkrati pa vseskozi ohranja stik s slovenskim glasbenim življenjem.

Z izjemnimi umetniškimi dosežki, predvsem pa s skladbama Changeover in Warm-Up, si je Vito Žuraj v zadnjih letih prislužil kar tri tehtne, v svetu sodobne glasbe zelo prestižne nagrade: enoletno umetniško rezidenco v nemški akademiji Villa Massimo v Rimu, ki v svetovnem merilu velja za eno najprestižnejših, prvo nagrado na skladateljskem natečaju mesta Stuttgart in uvrstitev med priporočene skladbe 59. mednarodne skladateljske tribune Rostrum v Stockholmu, kar je zgodovinski uspeh slovenske glasbe na mednarodnem prizorišču. Odmevna je bila tudi njegova uvrstitev v finale tekmovanja San Fedele v Milanu s skladbo Fired Up in prav tako premiera opere Orlando. Das Schloss, ki jo je oblikoval kot izbrani član programa Akademie Musiktheater heute, ter krstna izvedba Koncerta za rog in orkester Hawk-eye v Ljubljani.

Z nadarjenostjo, delovno vnemo, strastnim raziskovalnim duhom in zavzetim iskanjem novih glasbenih svetov si je Vito Žuraj ustvaril samosvoj, a že razpoznaven glasbeni jezik, ki je sinteza znanja kompozicije in glasbene informatike. S to, samo njemu lastno govorico se je začel njegov bliskoviti vzpon v sodobne skladateljske vrhove; ne le slovenske, tudi svetovne: njegove skladbe so številni ugledni evropski glasbeniki in ansambli do danes izvedli že v sedemnajstih državah treh celin.

Marko Jakše
Slikar je prejel nagrado za svoje delo v zadnjih dveh letih. Kot je v obrazložitvi zapisal Ferdinand Šerbelj, je Jakše, ki je leta 1987 diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kmalu opozoril nase s presenetljivimi metaforami evropskih civilizacijskih usedlin, ki jih je zajemal iz človekove podzavesti. Njegova slikarska interpretacija motiva, za nekatere baladna ali melanholična, za marsikatero oko pa izzivalna, vznemirja tudi nepripravljenega opazovalca.

Iz prvotne radovednosti in po dekodizaciji motiva so Jakšetova platna deležna simpatij in navdušenja. Bogat figuralni in motivni svet s specifično jakšetovsko barvitostjo pa likovnim interpretom razgrinja njegov fabulativni talent. Še zlasti zato, ker je slikarjev ikonografski razpon ves čas izjemno širok, kar je posledica nenehnega raziskovanja tako naravnih kot fantastičnih oblik. Preseneča njegova bogata ustvarjalnost, predvsem velikih platen, prežetih z njemu lastno vidno govorico. Marko Jakše sodi med najbolj samosvoje slovenske umetnike širšega časovnega razpona in med redke, ki izpolnjujejo dva temeljna pogoja za prepričljivo umetniško poslanstvo: zna in ima kaj povedati. Zato je njegov slikarski opus v likovnem prostoru našega časa opazen in tehten prispevek k naši umetnostni samozavesti.

Pia Zemljič
Igralka je nagrado prejela za vloge Pie v predstavi Zapiranje ljubezni (Mini teater in MG Ptuj), vodje v predstavi Krči in Nathalie Oppenheim v predstavi Kako poveš, kar si odigral (SLG Celje) ter Jasne v filmu Panika (RTV Slovenija). Kot je zapisal Robert Waltl, je igralka v slovenskem umetniškem prostoru zablestela s fascinantno energijo, ki že dve desetletji privlači pozornost občinstva in kritike. Njen igralski razpon je izjemno širok, pokazala se je kot avtentična junakinja klasičnega repertoarja, istočasno pa do popolnosti tolmači vloge sodobnih mladih žensk. Z lahkoto in virtuoznostjo zleze v kožo fatalne zapeljivke, romantične ženske ali z nevrozami moderne družbe destabilizirane persone.

Pia Zemljič z lahkotnostjo in prepričljivo igra tako v komedijah, tragedijah in dramah kot v predstavah sodobnega gledališča, ki so blizu performansom. Vse to se zrcali v vlogah, zaradi katerih je letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada.

Z vlogo Pie, ki jo je v pretekli sezoni odigrala v Zapiranju ljubezni (Mini teater in MG Ptuj) Pascala Ramberta v režiji Ivice Buljana, je očarala tako občinstvo kot kritike, ki so enotno ponovno prepoznali razkošnost njenega enkratnega talenta.