Direktorica Gledališča Koper Katja Pegan je pred slovenskim kulturnim praznikom gostila predstavnike kulturnih ustanov in organizacij, ki delujejo v slovenski Istri. Kot je povedala, je predstavnike zavodov, ki se že več let srečujejo okoli revije Svetilnik, in še nekatere druge povabila, da skupaj razmislijo o prihodnosti tega prostora.

Na srečanju v Gledališču Koper so predstavniki kulturnih institucij skovali akcijski načrt za povezovanje v regiji. Foto: MMC RTV SLO

"Zares smo vzeli predvolilna gesla, kot so, da 'bodo ljudje povedali' in podobna, in smo zelo konkretno povedali, kaj bi bilo treba narediti," je povedala. Predstavili so akcijski načrt, začeli pa so z po njenih besedah zelo bolečo temo, to so depoji. Ti so nujno namreč potrebni, saj tako v muzeju in galerijah kot tudi v gledališču nimajo kje hraniti stvari. "Živimo v kulturni dediščini, ki ni ustrezno okolje za njihovo hranjenje," je poudarila.

Spomnila je na prizadevanja ustvarjalcev revije Svetilnik, ta izhaja že dobrih deset let in je namenjena otrokom druge triade osnovnih šol, z izdajanjem katere skušajo javni zavodi iz vseh štirih občin otroke senzibilizirati za okolje, v katerem živijo in ki je pravzaprav območje kulturne dediščine. "Ko stopijo na ulico, je vse naokrog njih kulturna dediščina. Poleg tega živijo tudi na multikulturnem in večjezičnem območju," je poudarila in dodala, da sicer v nobeni izmed občin za kulturno dediščino ni dovolj posluha.

Obalna kulturna skupnost: v slogi je moč
Na četrtkovem srečanju je bila dana tudi pobuda, da bi se znova vzpostavila obalna kulturna skupnost, ki je, kot je spomnila, nekdaj že obstajala, da bi tako lažje reševali skupne težave in potrebe.

"Ker imamo vsi enake težave, smo želeli, da bi občine v tem videle resnično nujnost in potrebo. Kam nas bo to pripeljalo, pa bomo še videli," je dodala. Po njenem prepričanju je Slovenija tako majhna in potrebe tako podobne, da bi jih bilo treba začeti reševati regijsko. "Mi smo dokazali, da zmoremo tako razmišljati za Obalo," je poudarila.

Prepozno za EPK 2025?
Občina Piran pa je podala tudi pobudo, da bi bil lahko eden izmed ciljev povezovanja skupna kandidatura za Evropsko prestolnico kulture 2025. Katja Pegan, ki je vodila pripravo kandidature Kopra za EPK leta 2012, je ob tem izpostavila, da EPK zahteva izjemno veliko povezovanja. Vse štiri občine – Piran, Izola, Koper in Ankaran – so sicer po njenih besedah dovolj povezane, in če bi do tega prišlo, bi sodelovale. Ker pa živijo ob dveh mejah, brez čezmejnega posvetovanja po njenih besedah v tem kontekstu ne bi šlo. Ob tem je izrazila dvom, da je sploh dovolj časa za pripravo kandidature.