Poizkusimo jih najti. Foto: MMC RTV SLO

Podobno kot pri nekaterih imenih držav je tudi pri imenih slovenskih pokrajin. Gospoda z/iz Gorenjske/Gorenjskega obišče prijatelj iz/s Štajerske/Štajerskega. S tresočimi rokami Gorenjec Štajercu nalije kozarec piva. Štajerec ga hitro spije, nato pa pol ure vrti prazen kozarec po rokah. Potem pa vseeno reče: "Čuj, mam prazn kozarc, mi daš še enga?" Gorenjec pa: "Kaj ti bosta dva prazna kozarca?"

Predstavili vam bomo možnosti, ki so normirane po Slovenskem pravopisu. Ker slovenski jezik ponuja štiri predloge, natančneje kar pet (v, iz, na, s/z), in dva sklanjatvena vzorca posameznega zemljepisnega imena za slovenske pokrajine (Dolenjsko, Dolenjska) in nekatere države (Češko, Češka), ni čudno, da jih uporabljamo poljubno. A si pravilo lahko zapomnimo zelo hitro.

Foto: MMC RTV SLO

Do napak prihaja, ker lastna zemljepisna imena na -ska in -ška (tista Dolenjska, tista Hrvaška) mešamo s samostalniki na -o (tisto Dolenjsko, tisto Hrvaško), saj pogosto pozabimo, da imamo tudi te.

Katere oblike poznamo?
Samostalniki ženskega spola: Hrvaška, Hrvaške, Hrvaški, Hrvaško, v Hrvaški, s Hrvaško.
Samostalniki srednjega spola: Hrvaško, Hrvaškega, Hrvaškemu, Hrvaško, na Hrvaškem, s Hrvaškim.

Katere predloge uporabljamo?
Ženski spol
Pri imenih ženskega spola (Gorenjska, Dolenjska, Štajerska) si lahko pomagamo z besedama pokrajina/regija in država (tista). Ko govorimo o pokrajinah, rečemo, da gremo v neko pokrajino (v dolenjsko pokrajino), zato pridemo iz te pokrajine (iz dolenjske pokrajine). Če to besedno zvezo skrajšamo (spustimo jedro), se pridevnik spremeni v samostalnik, ime torej zapišemo z veliko začetnico (Dolenjska pokrajina, Gorenjska pokrajina, Štajerska pokrajina), predloga v in iz pa ohranimo: grem v Dolenjsko in pridem iz Dolenjske (pokrajine). Enako velja za imena držav: grem v Norveško (državo) in pridem iz Norveške (države, ne z države).

Srednji spol
Pri srednjem spolu (ime na -o: Gorenjsko, Dolenjsko, Primorsko) si lahko pomagamo z besedo ozemlje (tisto): grem na Norveško (ozemlje), tako grem tudi z Norveškega (ozemlja). Grem na Dolenjsko (ozemlje) in pridem z Dolenjskega (ozemlja). Ne pa iz ozemlja.

Foto: MMC RTV SLO

Teorija in praksa
Pravopis ob ženskospolskih oblikah (v Štajerski) navaja srednjespolske (na Štajerskem) kot nevtralnejše oz. navadnejše. Če bi upoštevali, katere kombinacije predlogov sodijo skupaj, bi torej izbirali med na Dolenjskem – z Dolenjskega (ozemlja) in v Dolenjski – iz Dolenjske (pokrajine). Uporaba pa kaže, da govorci slovenščine radi uporabljamo kombinacijo z Dolenjske/Norveške/Primorske, namesto iz Dolenjske, Norveške, Primorske. Nič ni narobe, če uporabljamo eno ali drugo, torej žensko- ali srednjespolsko obliko imena, le z ustreznimi predlogi jih je treba kombinirati.

Prva možnost: Od kod? Iz Hrvaške. Kam? V Hrvaško. Kje? V Hrvaški. Druga možnost: Od kod? S Hrvaškega. Kam? Na Hrvaško. Kje? Na Hrvaškem.

Hum je eno najmanjših mest na svetu, ležalo naj bi na površini približno 100 x 30 m na Hrvaškem (ali v Hrvaški, ne: v Hrvaškem/na Hrvaški), približno dve uri in pol stran od mesta Motovun, znanega po filmskem festivalu. Na Norveškem (ali v Norveški, ne: na Norveški/v Norveškem) imajo drugo najdaljšo obalo na svetu, dolga je 80.000 km. Fado je glasbena zvrst, ki izvira iz Portugalske (ali s Portugalskega, ne: s Portugalske/iz Portugalskega), prvotni pomen besede pa je 'usoda'. Na Švedskem (ali v Švedski, ne: na Švedski/v Švedskem) beseda "fika" pomeni odmor za klepet s kavo ali čajem in sladico. Na Finskem (ali v Finski, ne: na Finski/v Finskem) pa za prometni prekršek ne plačajo vsi enako, ampak glede na posameznikov dohodek. Na Japonskem (ali v Japonski, ne: na Japonski/v Japonskem) naj bi obstajalo vsaj 20 načinov, kako se opravičiti.

Če se vrnemo k vprašanjem iz uvoda, je prvi gospod iz Gorenjske ali z Gorenjskega (ne iz Gorenjskega/z Gorenjske), drugi pa je s Štajerskega ali iz Štajerske (ne iz Štajerskega/s Štajerske).

Ste našli vse? Foto: MMC RTV SLO