S podelitvijo priznanj in samo prireditvijo želijo na ZRC-ju SAZU-ju izraziti zavest, da je za raziskovalno delo treba spodbuditi interes najširše javnosti. Foto: BoBo
S podelitvijo priznanj in samo prireditvijo želijo na ZRC-ju SAZU-ju izraziti zavest, da je za raziskovalno delo treba spodbuditi interes najširše javnosti. Foto: BoBo

Priznanja bodo 25. danes podelili na slovesnosti v Atriju ZRC-ja. Prireditve Generacije znanosti prirejajo od leta 1995, njen namen pa je ustvarjalno izraziti zavest Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), da je za raziskovalno delo treba spodbuditi interes najširše javnosti.

Letos postavljajo v ospredje same nagrajenke. Dobitnica zlatega znaka ZRC-ja SAZU-ja Sneža Tecco Hvala se na Inštitutu za arheologijo ZRC-ja SAZU-ja posveča raziskavam kulturnih pojavov in procesov v starejši železni dobi na ozemlju Slovenije in v širšem prostoru vzhodnih Alp, zahodnega Balkana in Caput Adriae. Zanimajo jo nadregionalne povezave, družbena struktura, poselitev in prostorska informatika.

Je tudi glavna urednica osrednje slovenske arheološke znanstvene revije Arheološki vestnik, je avtorica ali soavtorica petih znanstvenih monografij, njeno zadnje veliko delo pa je analiza železnodobne naselbine na Mostu na Soči. Kot preberemo v utemeljitvi nagrade, je prejemnica zlatega znaka "z novimi in inovativnimi pristopi na podlagi natančnih raziskovalnih postopkov in trdnih argumentov v marsičem poglobila vedenje o preteklosti slovenskega prostora".

Srebrni znak ZRC-ja SAZU-ja bo prejela Monika Deželak Trojar, avtorica prve temeljne raziskave o Janezu Ludviku Schönlebnu, prvem kranjskem polihistorju, retorju, teologu, historiografu, genealogu, dramatiku in Valvasorjevem mentorju, s katero je doktorirala in je dostopna tudi v knjižni obliki.

Nagrajenka Monika Deželak Trojar je avtorica prve temeljne raziskave o Janezu Ludviku Schönlebnu. Foto: Wikipedia
Nagrajenka Monika Deželak Trojar je avtorica prve temeljne raziskave o Janezu Ludviku Schönlebnu. Foto: Wikipedia

"Posebej izstopajoča kvaliteta njenega pisanja je, da vsako svojo trditev ali presojo podpre z navedbo primarnega vira iz številnih arhivskih ustanov. Obvladovanje in kritično povezovanje teh podatkov daje avtoričinim izpeljavam suverenost, njenemu prikazu Schönlebnovega delovanja pa plastičnost in prepričljivost," piše v utemeljitvi. Delo je nadgradila še z znanstvenim simpozijem ob 400-letnici Schönlebnovega rojstva.

Priznanje zaslužna raziskovalka ZRC-ja SAZU-ja prejmeta znanstvena svetnica in izredna profesorica Majda Merše ter znanstvena svetnica in nekdanja predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC-ja SAZU-ja Darja Mihelič.

V utemeljitvi priznanja za Majdo Merše so zapisali, da je "s svojim raziskovalnim delom, ki ga odlikujeta temeljitost in osredotočenost na neposredno delo z gradivom, vtisnila neizbrisen pečat predvsem področju raziskovanja zgodovine slovenskega jezika". Darja Mihelič pa je avtorica obsežnega in večplastnostno izjemnega zgodovinopisnega opusa, ki se z veliko vnemo posveča tudi popularizaciji zgodovine v javnosti in šoli. Rdečo nit njenega raziskovanja predstavljajo piranske notarske knjige.

Nagrado modri znak ZRC-ja SAZU-ja bodo izročili Alenki Koren, dolgoletni sodelavki pisarne uprave ZRC-ja SAZU-ja, pred tem pa strokovni sodelavki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Alenka Koren je četrt stoletja skrbela tudi za protokol in izvedbo številnih dogodkov na akademiji, od vsega začetka tudi za prireditev Generacije znanosti, in bila tudi prva sogovornica številnih tujih raziskovalcev in raziskovalk, ki so gostovali na ZRC-ju SAZU-ja.