Scenografijo podpisuje Dorian Šilec Petek, ki je povedal, da so si zadali težko nalogo in za fotografiranje za gledališki list iskali ostanke socialistične arhitekture, ki bi v sebi nosila neke vrste birokratsko zgodovino, kar so na koncu našli v prostorih pedagoške fakultete. Na odru so skušali temu videzu slediti in so ustvarili neke vrste čakalnico za protagonistke pred vstopom na "pravi oder". Svetlobo je oblikoval Pascal Merat, kostume pa je zasnovala Belinda Radulović. Foto: Peter Giodani/MGL

Igra ima obliko novinarske konference, na kateri bodo medijem najavili nastajanje filmske upodobitve žena treh nekdanjih diktatorjev. Gre za Margot, ki jo igra Ajda Smrekar, Imeldo (Jette Ostan Verjup) in Leilo (Tjaša Železnik). "Imamo tri relativno strašne ženske, ki jih zalotimo med pripravami na novinarsko konferenco. Priča smo garderobnim pogovorom, ki so daleč od nedolžnih," je na torkovi predstavitvi povedala dramaturginja Ira Ratej in poudarila, da dramatičarko izrazito zanima uprizarjanje zla na odru. Ob ženah je še tolmač Gottfried (Mario Dragojević).

Foto: Peter Giodani/MGL

Za navedenimi imeni fiktivnih dam je slutiti povezave z resničnimi zgodovinskimi osebnostmi ‒ Margot Honecker, ženo predsednika nekdanje Nemške demokratične republike Ericha Honeckerja, Imeldo Marcos, ženo nekdanjega filipinskega diktatorja Ferdinanda Marcosa, in Leilo Ben Ali, ženo nekdanjega predsednika Tunzije Zina el Abidina Ben Alija. Pri liku zadnje naj bi šlo celo za preplet treh žensk.

Za vse omenjene pare je bilo značilno, da so v svojih deželah predstavljali nove upe za rast in razvoj posamezne države, njihovo delovanje pa se je sprevrglo v nekaj popolnoma drugega. "Avtorica nas skuša skozi humor pripeljati do vprašanja, kako so ti ljudje prišli do moči, ki so jo na koncu tako izrabili. Živimo v času, ko je populizem prevladal nad vsem, to besedilo pa skuša odgovoriti na vprašanje, kaj je tisto, kar ti ljudje imajo ali pa nimajo, da jih volimo," je dodala dramaturginja, ki je napovedala ostro predstavo z veliko materiala za razmislek.

Prisluškovanje pogovorom žena diktatorjev v MGL-ju

Bizarnost voditeljev hujša od domišljije

Barbara Hieng Samobor je režijo predstave iz sklopa Dramski igralci režirajo zaupala članu igralskega ansambla Borisu Ostanu, ki je povedal, da je besedilo Taka sem kot vi, rada imam jabolka ob prvem branju komedija, ki se ji lahko velikokrat celo do solz nasmejiš, a po drugi strani pušča izjemno odprt prostor interpretacije.

"V današnjem svetu je bizarnost političnih voditeljev hujša, kot jo premore odrska domišljija. V takem svetu je težko prijeti neko stvar brez humorja. Če bi se skušali proti Trumpu ali drugemu svetovnemu voditelju, ki po našem mnenju ni popolnoma pri sebi, boriti z racionalnimi argumenti, ne pridemo nikamor. Ostane nam samo še to, da se vprašamo, kako se lahko sploh soočamo s to bizarno kruto politično stvarnostjo, ki si jo sami izbiramo," je v razmislek podal režiser.

Sodobna nemška dramatičarka Theresie Walser je slovenskemu občinstvu manj znana avtorica, so pa na odru mariborske Drame že uprizorili njeno znano črno komedijo King Kongove hčerke. Kot je na novinarski konferenci povedala direktorica in umetniška vodja MGL-ja Barbara Hieng Samobor, so teksti Theresie Walser izredno bistri in moderni. Skozi dramo Taka sem kot vi, rada imam jabolka, ki na oder MGL-ja prihaja v prevodu Milana Štefeta, se po njenih besedah slika današnji svet ‒ "v svoji nevarnosti, bizarnosti, neodgovornosti in udarjenosti z neokusom".

Foto: Peter Giodani/MGL