Besedilo to jabolko, zlato je bilo leta 2017 eno od petih dramskih besedil, ki so bila nominirana za Grumovo nagrado na 47. festivalu Teden slovenske drame. Foto: SNG Drama Ljubljana/Matej Povše
Besedilo to jabolko, zlato je bilo leta 2017 eno od petih dramskih besedil, ki so bila nominirana za Grumovo nagrado na 47. festivalu Teden slovenske drame. Foto: SNG Drama Ljubljana/Matej Povše

Jabolko kot simbol prepovedanega sadeža, spoznanja, svobode in božanskega združuje ženske, žensko in moškega, žensko in svet v čisto erotično igro ter jo tako decentno povzdigne in spretno obvaruje pred tem, da bi se pogreznila v pornografijo.

Primož Ekart (v gledališkem listu)

V Štihovi dvorani Cankarjevega doma bodo danes krstno uprizorili dramo to jabolko, zlato Simone Semenič.

Za Primoža Ekarta je to jabolko, zlato tretja režija dram večkratne Grumove nagrajenke in nagrajenke Prešernovega sklada Simone Semenič. Erotična drama domače avtorice v slovenskem prostoru po njegovih besedah ni le novost, ampak jo sam doživlja tudi kot "subverzivno politično gesto", saj govori o ženskah, "ki niso travmatizirane, ki niso žrtve in ki niso objekt moškega dojemanja sveta".

Čustveni naboj za uprizoritev teksta je predstavljala Rafaelova slika Tri gracije, ki prikazuje gola dekleta z jabolkom v roki, je režiser povedal na novinarski predstavitvi. Med nastajanjem predstave so se po njegovih besedah soočali z lastnimi zidovi in predsodki, z njimi pa se bo po njegovih predvidevanjih soočilo tudi občinstvo. Pri tem so eksplicitno erotiko, ki je zajeta v besedilu, skušali predstaviti na "do gledalca prijazen" način.

Če ste zamudili premiero, lahko v tem mesecu v Štihovi dvorani predstavo ujamete še 11., 12., 13. in 16. decembra. Foto: SNG Drama Ljubljana/Matej Povše
Če ste zamudili premiero, lahko v tem mesecu v Štihovi dvorani predstavo ujamete še 11., 12., 13. in 16. decembra. Foto: SNG Drama Ljubljana/Matej Povše

Besedilo je bilo leta 2017 nominirano za Grumovo nagrado, žirija pa je tedaj zapisala: "Ta dramski tekst vzpostavlja svoja pravila. Pravila ženskega avtorja, spolnosti, kot jo poznajo ženske, odnosov, kot jih vidijo ženske, in realnosti, v kateri danes živijo svoje fantazije in v kateri tudi sicer živijo sodobne ženske. Na prvi pogled bi se lahko zdelo, da moški delujejo predvsem kot objekt, a jim ženske protagonistke puščajo dovolj prostora, da v odnosih razberemo dileme obeh spolov v razmerju do partnerskega odnosa, ljubezni, varanja, celo do spovedovanja."

Krstna izvedba je nastala v sodelovanju med Cankarjevim domom, ljubljansko Dramo in Mestnim gledališčem ljubljanskim. V njej nastopajo Barbara Cerar, Mirjam Korbar, Nika Rozman, Mia Skrbinac in Primož Vrhovec. Po njihovem mnenju gre za zanimiv projekt, ki bo morda razbil kakšen predsodek.

Dramaturginja je bila Simona Hamer, kostumografinja Jelena Proković, avtorja glasbe Primož Hladnik in Boris Benko iz dua Silence, koreografinja pa Rosana Hribar. Svetlobo je oblikoval Andrej Hajdinjak.