Nekatere vitrine so popolnoma nespremenjene še od sredine 19. stoletja, ko so bile razstavljene drugje po Kairu, druge pa "samo" od leta 1902, ko se je odprl ta muzej. Foto: Reuters
Vodja evropske delegacije v Egiptu Ivan Surkos in ministrica za investicije in mednarodno sodelovanje Sahar Nasr sta 16. junija podpisala sporazum o evropski pomoči pri prenovi Egipčanskega muzeja. Foto: Reuters

Svoje bogastvo bodo sicer v kratkem morali deliti: del zakladov iz Tutankamonove grobnice bodo preselili v novi Veliki egipčanski muzej, ki se bo naslednje leto odprl ob vznožju piramid v Gizi, zbirko kraljevih mumij pa čaka pot na drugo lokacijo v Kairu, Narodni muzej egipčanske civilizacije.

Temelj prestrukturacije Egipčanskega muzeja bo nova postavitev več soban v bližini vhoda in pa selitev artefaktov iz kraljeve grobnice v Tanisu v sobo, kjer trenutno še biva Tutankamonova zbirka.

Pomoč iz Evrope
Projekt, ki se zanaša (tudi) na 3,1 milijona evrov evropske pomoči in podporo konzorcija petih evropskih muzejev (med njimi sta British Museum in Louvre), predvideva dolgotrajno vizijo in napredek, ki bodo muzeju ‒ tako vsaj upa Egipt – zagotovili tudi mesto na Unescovem seznamu kulturne dediščine.

Minister za antikvitete Kaled El Enani svoje rojake miri, da v novih in predvidenih muzejih "ne smejo videti grožnje", češ da bo Egipčanski muzej, ki v svojih depojih hrani več kot 150 tisoč artefaktov, "deležen pozornosti, ki si jo zasluži". "Napočil je čas, da na novo osvetlimo bogato muzejsko zbirko, nadgradimo samo stavbo in posodobimo raziskovalna prizadevanja, da bodo dosegali najvišje mednarodne standarde."

Zaradi odlomljene Tutankamonove brade pred sodišče

"Starinski šarm" ali samo zanemarjenost?
Na videz brezbrižna razpostavitev in oskrba artefaktov v Egipčanskem muzeju presunejo marsikaterega obiskovalca. Leta 2014 je, denimo, svet obkrožila vest, da so oskrbniki po nesreči odlomili brado z neprecenljive zlate pogrebne maske – nato pa jo nazaj pričvrstili z običajnim lepilom.

Spet drugi turisti so očaranim nad starinskim in avtentičnim šarmom temačnih dvoran. Nekatere vitrine so popolnoma nespremenjene še od sredine 19. stoletja, ko so bile razstavljene drugje po Kairu, druge pa "samo" od leta 1902, ko se je odprl ta muzej.

V očeh egiptologov je Egipčanski muzej še vedno "oče" vseh ustanov, posvečenih staremu Egiptu, priznava direktorica berlinskega Egipčanskega muzeja Friederike Seyfried. "Nihče se ne more primerjati z muzejem na trgu Tahrir in to se ne bo nikoli spremenilo. Novi muzeje bodo morda kopjenosci modernih dosežkov v muzeologiji, a Egipčanski muzej na Tahrirju odraža zgodovino naše znanosti."

Egipt skuša preprečiti londonsko dražbo Tutankamonovega kipca

Tihotapci in roparji še vedno uspešni
Turizem je ključna panoga egiptovskega gospodarstva in pomemben vir zaslužka za državo. Po političnih nemirih in težavah z varnostjo, ki so muzej pestile po "arabski pomladi" leta 2011, se turizem le počasi postavlja nazaj na noge. Minister Enani je poudaril, da ga jezi, da iz države zaradi tihotapljenja in ropanja še vedno odtekajo dragoceni artefakti. Prav v teh dneh poskuša Egipt preprečiti napovedano londonsko dražbo kipca kralja Tutankamona, upodobljenega kot boga Amona, češ da iz države ni bil izvožen zakonito. "Globoko me žalosti, da redno videvam egipčanske antikvitete na mednarodnem trgu. Na ministrstvu smo v zadnjih letih zagotovili repatriacijo na tisoče predmetov in tudi v prihodje si bomo prizadevali v tej smeri." Minister tako poziva tuje veleposlanike, kulturne atašeje, mednarodne organizacije in Unesco, naj se "pridružijo prizadevanjem za ustavitev ropanja, preprodaje in nezakonite prodaje antikvitet".