Literarni opus Miroslava Slane obsega več kot 25 knjig za odrasle in otroke. Svoja dela je objavljal v skoraj vseh slovenskih revijah, posvečenih literarnim, filozofskim in družbenim vprašanjem.

Slana je študiral primerjalno književnost na filozofski fakulteti v Ljubljani in Zagrebu in živel kot svobodni književnik in publicist v Mariboru. Pozornost je najprej pritegnil z aforizmi, satiro in humoreskami, ki so bile v Pavlihi in drugih medijih objavljene tako pod njegovim pravim imenom kot psevdonimi (Mikro-Skop, Ožemalnik, Divja raca, Sodni stolp, Miros, Totek, Agro-Totek). Posebej pa so odmevali njegovi polemični eseji, denimo esej O umu in mišicah, ki je izhajal v reviji 2000. V svojem delu je raziskoval mejne znanosti, žensko in moško homoseksualnost, prostitucijo, asimilacijske procese ob slovenski meji, narodopisje, šaljive vaške grbe, otroško folkloro in grafite skozi čas.

Njegov roman Poletarec so z obrazložitvijo, da je idejno škodljiv, štiri leta po natisu zadrževali pred uradno izdajo – izšel je leta 1981.

Uveljavil se je s kritičnimi intervjuji in literarnimi portreti narodnih herojev, igralcev, literatov, teologov, znanstvenikov. Njegove publicistične in literarne zapise, kritike in komentarje je bilo mogoče prebirati v domačih in tujih revijah, časopisih in samostojnih izdajah. Kot kolumnist je kritično-satirično spremljal RTV-programe, tudi pod psevdonimi, v Stopu, Republiki, Nedeljskem in 7 dni.

V 70. letih je doma in v tujini pripravil tedaj še neznane performanse in multimedijske nastope – na primer Festival eksperimentalne supermotorične poezije na drevesih v ljubljanskem parku Tivoli z Nikom Goršičem; Festival integralne poezije; Performans za odtajanje slovenske zavesti do vratu v zemlji na športnem stadionu v Mariboru; Multimedijski nastop z magnetofonoma, mavcem in poezijo v izložbi Ars v Mariboru. Za svoje delo je Slana prejel nekaj literarnih in odrskih nagrad, med drugim za poetično dramo Nekoč sem bil kralj na srečanju slovenskih gledališč v Kranju.