Tako je novo celjsko knjižnico opisala ministrica za kulturo Majda Širca, ki je prostore uradno odprla s celjskim županom Bojanom Šrotom in direktorjem Osrednje knjižnice Celje Brankom Goropevškom.

Pravzaprav je prve bralce knjižnica sprejela že 18. januarja. A načrtovanje gradnje nove knjižnice sega po besedah ministrice daleč nazaj, in sicer v prejšnjo stoletje oz. tisočletje znotraj t. i. kulturnega tolarja. "… Vmes smo prišli že na evre, vi pa postopoma do lokacije in pozneje tudi gradnje. Tako se polagoma zapira mreža novogradenj in adaptacij slovenskih knjižnic, ki predstavljajo trdno, spoštljivo, izjemno kakovostno, da ne rečem elitno domovanje knjižničnemu gradivu," pravi ministrica.

Domneve, da država zapostavlja knjigo, so napačne
Ob tej priložnosti je Širca poudarila, da ima Slovenija kar nekaj izjemnih knjižnic, ki se v mednarodnem merilu potrjujejo kot vrhunske arhitekture in prestižne javne gradnje. "Tu nam ni treba več tekmovati, ker smo tekmo že dobili. Skoraj povsod razen v Ljubljani, ki še čaka, da pride na vrsto," je dodala. Prepričana je še, da v Sloveniji ni nevarnosti, da bi se ta v narodni zgodovini odtisnjena vez s knjigo spodnesla. Država namreč po besedah ministrice ni "bleda mati" in domneve, da zapostavlja skrb za knjige, so napačne.

Največja naložba celjske občine na področju kulture
Celjski župan je mestno obogatitev opisal kot mestotvorni objekt izrednega pomena za prebivalce Celja."Izgradnja nove celjske knjižnice je največja naložba celjske občine na področju kulture od konca druge svetovne vojne. Vrednost naložbe je namreč znašala skoraj 12 milijonov evrov, država je od tega prispevala 1,7 milijona evrov, preostalo pa celjska občina, ki je morala plačati tudi 1,9 milijona evrov davka na dodano vrednost," je povedal Šrot in svoj nagovor sklenil z besedami, da so "knjige ključ do zaklada modrosti".

Po besedah prvega moža celjske knjižnice ima ta 4.700 kvadratnih metrov površin, razpolaga s 350.000 knjižnimi enotami, od tega jih je 120.000 v prostem pristopu. Od januarskega odprtja knjižnice si je 10.000 uporabnikov izposodilo več kot 48.000 knjig, vrnjenih pa je bilo 31.000 enot gradiva. Branko Goropevšek je napovedal, da bo najpozneje v mesecu dni omogočena tudi izposoja knjig prek knjigomatov, načrtujejo še vračilo gradiv 24 ur na dan.