Burghteater je leta 1748 ustanovila cesarica Marija Terezija, danes pa ta nacionalna institucija zaposluje 530 ljudi in ima na sezono 20 premier. Foto: EPA
Burghteater je leta 1748 ustanovila cesarica Marija Terezija, danes pa ta nacionalna institucija zaposluje 530 ljudi in ima na sezono 20 premier. Foto: EPA

Na mesto intendanta je Kušeja leta 2017 imenoval Thomas Drozda, minister za kulturo iz vrst socialdemokratov (SPÖ).

Oster kritik stališč desnice in zlasti desničarskega populizma
V Volšperku na avstrijskem Koroškem rojeni režiser slovenskega rodu je angažirani režiser in liberalec, znan kot oster kritik stališč desnice in zlasti desničarskega populizma. V dveh letih od imenovanja je imel čas za kadrovske spremembe in pripravo programa v sezoni 2019/2020.

Leta 2017 je napovedal, da Burgtheater ne bo več "narodno gledališče". Izraz narodno oz. nacionalno gledališče je zanj v današnjem času nepomemben, saj gledališče nima mej in je svetovljansko.

Martina Kušeja (D) je na mesto intendanta neposredno povabil minister za kulturo iz vrst socialdemokratov (SPÖ) Thomas Drozda (L). Foto: Reuters
Martina Kušeja (D) je na mesto intendanta neposredno povabil minister za kulturo iz vrst socialdemokratov (SPÖ) Thomas Drozda (L). Foto: Reuters

"Dunaj je mesto z bogato tradicijo večjezičnosti, multikulturnosti in s to tradicijo se moramo spoprijeti, kar pa ne pomeni, da bomo zasnovali 'migrantsko gledališče'," je povedal Kušej ob imenovanju.

Sorodna novica Martin Kušej, avstrijski gledališčnik slovenskih korenin, bo vodil dunajski Burgtheater

Angažiral je režiserje in režiserke iz trinajstih držav
V Burgtheatru bodo predstave v nemščini in tudi v drugih jezikih, a za zdaj še ne v celoti. Za to sezono je Kušej angažiral režiserje in režiserke iz kar trinajstih držav, med drugim iz Slovenije Matejo Koležnik in iz Hrvaške Oliverja Frljića. Mateja Koležnik bo režirala igro Der Henker (Rabelj) avstrijske pisateljice judovskih korenin Marie Lazar. Premiero predstave so napovedali za december.

Za začetek: Srečanje Grkov s kultom Dioniza
Prve v tej sezoni bodo oder zavezale Bakhantke v režiji Ulricha Rascheja, ki si jih bo mogoče ogledati od 12. septembra. Evripidove Bakhantke, eno izmed zadnjih ohranjenih del starogrške tragedije, pripovedujejo o prvem srečanju Grkov s kultom Dioniza. Odrska postavitev Bakhantk bo po pisanju avstrijske tiskovne agencije APA spektakel ter podoben tehnološki čudež, kot je bila Raschejeva postavitev Ajshilovih Peržanov leta 2018.

Večerni Burgtheater. Foto: Reuters
Večerni Burgtheater. Foto: Reuters

Režiser sam zasnuje tudi zapletene scenske mehanizme za svoje predstave, v Peržanih je tako na oder postavil vrteči se plošči, na katerih so stali igralci. Tokrat bodo po njegovi zamisli na odru tri tekaške steze, ki bodo igralce premikale v različne smeri: navzgor, navzdol, naprej, nazaj in krožno.

Součinkovanje ideje, besede in gibanja
V jedru gledališča so zanj součinkovanje ideje, besede in gibanja. Spektakel, ki ga ustvarja s svojimi mehanizmi, je "lep in dober", vendar pa igralci, zbor, muzikalnost in obravnava govora "k uspešnosti postavitve prispevajo vsaj polovičen delež," je povedal za agencijo APA.

Rasche je dvakrat zaporedoma prejel avstrijsko gledališko nagrado nestroy za najboljšo predstavo. Že dalj časa je bilo znano, da bo ravno on uvedel Kušejevo vodenje enega najbolj cenjenih evropskih gledališč. Za Bakhantke so se odločili, ker gre "za igro, ki v moji estetiki dobro funkcionira in ki nam lahko veliko pove o sedanjem političnem položaju v Avstriji in Evropi," je po pisanju APA povedal režiser.

Od leta 2011 je Kušej živel v Münchnu, kjer je bil umetniški vodja bavarskega državnega gledališča Residenztheater. Foto: Reuters
Od leta 2011 je Kušej živel v Münchnu, kjer je bil umetniški vodja bavarskega državnega gledališča Residenztheater. Foto: Reuters

"Postavitev nima več tiste arhaične grške note, kot so jo še imeli Peržani. Močno stremi k temu, da Dionizovo umetnost zapeljevanja prikaže kot inscenacijsko sredstvo. Vendarle smo bolj dovzetni za takšna sredstva, kot si mislimo. Tudi v politiki smo zaslepljeni s sredstvi, s kakršnimi se v reklamah prodajajo izdelki," je o predstavi še povedal režiser.

Germanistika, rokomet in gledališče
Novi vodja gledališča Kušej (1961) je sicer najprej študiral germanistiko v Gradcu, zatem pa se podal na režijo na Visoko šolo za glasbo in odrsko umetnost. Začel je kot pomočnik režije v Salzburgu in Ljubljani. Prvič je samostojno režiral v Gradcu leta 1987. Poleg tega je v istem času igral rokomet v prvi avstrijski ligi.

Za to sezono je Kušej angažiral režiserje in režiserke iz kar trinajstih držav, med drugim Matejo Koležnik. Foto: BoBo
Za to sezono je Kušej angažiral režiserje in režiserke iz kar trinajstih držav, med drugim Matejo Koležnik. Foto: BoBo

Položaj stalnega režiserja je dobil leta 1993 v gledališču v Stuttgartu, tam je leta 1996 režiral tudi prvo opero. Od takrat je režiral v več nemških in avstrijskih gledališčih, pa tudi opere v Zürichu, na Salzburškem poletnem festivalu, v Berlinu, Amsterdamu in še drugih krajih.

V letih 2005 in 2006 je vodil gledališki del Salzburškega poletnega festivala in tam tudi režiral. V ljubljanski Drami je leta 2006 režiral dramo Šparovček avtorja Eugènea Labichea. Od leta 2011 je živel v Münchnu, kjer je bil umetniški vodja bavarskega državnega gledališča Residenztheater.