Opereto je prvič izvedla dramska skupina KUD Ivana Cankarja 31. marca 1951 v Žalcu. Foto: SNG Maribor / Tiberiu Marta
Opereto je prvič izvedla dramska skupina KUD Ivana Cankarja 31. marca 1951 v Žalcu. Foto: SNG Maribor / Tiberiu Marta

Uprizoritev je nastala v sodelovanju s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor.

Radovan Gobec (1909–1995) je za številne svoje bodisi vokalne ali vokalno-inštrumentalne skladbe napisal besedilo kar sam. To velja tudi za opereto Planinska roža, ki ima v njegovem predvojnem opusu poseben status, saj jo je ustvaril leta 1937 v posavski vasici Henina pod Lisco in jo posvetil ženi Sonji Elschbacher, s katero se je poročil junija istega leta.

"Siže operete nam s svojo glasbenodramsko zasnovo v zaporedju treh dejanj že v prvem dejanju naslika idilično življenje sredi neokrnjene narave slovenskega visokogorja. Foto: SNG Maribor / Tiberiu Marta

"Siže operete, ki jo je prvič izvedla dramska skupina KUD Ivana Cankarja 31. marca 1951 v Žalcu, nam s svojo glasbenodramsko zasnovo v zaporedju treh dejanj že v prvem dejanju naslika idilično življenje sredi neokrnjene narave slovenskega visokogorja. Temu je v nadaljevanju operete kot kontrast sopostavljeno urbano okolje, iz katerega prihajajo štirje gledališčniki. Ti se odločijo povzpeti na Srečni vrh, da bi dobili navdih za svojo novo produkcijo, ki jo nameravajo premierno izvesti v svojem gledališču," v spremnem besedilu k novi uprizoritvi Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor pojasnjuje muzikolog Benjamin Virc.

S ciljem popularizacije gledališča
Opereta je bila v mariborski operni hiši v preteklosti že uprizorjena, s svojo drugo postavitvijo iz junija 1963 pod glasbenim vodstvom Vladimirja Koblerja in v režiji Emila Freliha pa je sprožila buren odziv nekaterih kritikov in razvnela polemiko o upravičenosti doseganja cilja popularizacije gledališča.

Opereta je bila v mariborski operni hiši v preteklosti že uprizorjena. Foto: SNG Maribor / Tiberiu Marta
Opereta je bila v mariborski operni hiši v preteklosti že uprizorjena. Foto: SNG Maribor / Tiberiu Marta

"K sreči je zgodovina medtem pokazala – tudi na slovenskih tleh –, da opereta nikakor ni najhujše, kar se lahko pripeti glasbenemu gledališču. Tako se zdi aktualna, tokrat že tretja uprizoritev Planinske rože pod glasbenim vodstvom Slavka Magdića in v režiji Matjaža Latina v mariborski operni hiši morda spet dobra priložnost, da tudi nove generacije pobližje spoznamo raznolikost glasbenega opusa Radovana Gobca – skladatelja, ki se zdi veliko več kot zgolj avtor številnih partizanskih zborov in ponarodelih množičnih pesmi, ki jim še danes s ponosom prisluhnemo," je poudaril Virc.

Scenograf in oblikovalec luči je Rok Predin, kostumografinja Mira Strnad, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak, dramaturginja in koreografinja Maja Pihler Stermecki.

V uprizoritvi nastopajo Valentina Čuden, Martin Sušnik, Bogdan Stopar, Marko Škofič, Tomaž Planinc, Jernej Luketič, Dušan Topolovec, Dada Kladenik, Mihael Mikluš, Sebastijan Čelofiga, Bojan Hinteregger, Jakob Ivačič in Lucas Carboni Kopše.

Spremljajo jih člani zbora Opere SNG Maribor, baletni ansambel Konservatorija za glasbo in balet Maribor, člani Simfoničnega orkestra SNG Maribor in Orkestra Konservatorija za glasbo in balet Maribor.