Gledališka interpretacija Nekropole Borisa Pahorja bo skušala spodbuditi razmišljanje o etiki, zlorabi ideologij, preživetju v skrajni točki razčlovečenja in soočenju s čistim neosebnim zlom. Foto: MGL / Miha Fras
Gledališka interpretacija Nekropole Borisa Pahorja bo skušala spodbuditi razmišljanje o etiki, zlorabi ideologij, preživetju v skrajni točki razčlovečenja in soočenju s čistim neosebnim zlom. Foto: MGL / Miha Fras
Boris Pahor, Boris Kobal: Nekropola
Uprizoritev romana Nekropola z odpiranjem osnovnih etičnih in eksistenčnih vprašanj nagovarja tako starejše generacije z morebitno neposredno izkušnjo prikazanega časa kot tudi mlajše, ki se morajo soočiti z dediščino nehumane preteklosti, da bi je ne ponovile v prihodnosti. Foto: MGL / Miha Fras

Mestno gledališče ljubljansko (MGL) bo v lapidariju Ljubljanskega gradu v soboto, 5. junija, in nedeljo, 6. junija, ob 21.00 krstno uprizorilo dramo Nekropola po romanu tržaškega pisatelja Borisa Pahorja in v režiji in priredbi Borisa Kobala. V glavni vlogi Gospoda P bo kot edini govorec v predstavi nastopil Pavle Ravnohrib.

Kobala s "profesorjem Pahorjem", pri katerem je svoj čas obiskoval predavanja iz italijanskega jezika in literature, veže pripadnost tržaškemu prostoru. Pisatelj je po njegovih besedah "pričevalec in kronist v okolju, kjer Slovenec že dolgo izumira". Odmevni trikratni Pahorjev "ne" fašizmu, nacizmu in komunizmu želi režiser zdaj prenesti občinstvu, ki je tudi samo del te polpretekle režimske zgodovine.

Vrnitev na mesto zločinov
Kobal meni, da je roman Nekropola, ki govori o pisateljevi izkušnji s koncentracijskim taboriščem Struthof, kjer je bil zaprt med vojno, Pahorjevo slogovno najbolj izstopajoče delo. V romanu se Gospod P po dolgih letih vrne v Struthof. Tokrat ga spremlja gruča turistov, ki jih bo na odru upodobilo deset nemih statistov iz Šentjakobskega gledališča. Njihove gibe in poti premikov po scenografiji Jožeta Logarja je oblikovala Uršula Teržan.

Dramaturginja Klavdija Zupan je prepričana, da je Pahorjev literarni spomenik, ki opominja na odgovornost naroda in posameznikov, danes nujno potreben, ne glede na vladajoče politične opcije. Pomemben je toliko bolj, ker je prič o tem zgodovinskem obdobju vse manj.

Izziv za Ravnohribov spomin
Pavle Ravnohrib
se je pri oblikovanju svoje vloge navezal na koncentracijsko taborišče na Rabu, kamor so zaprli njegova očeta in strica. Za vlogo Gospoda P je dejal, da je bila po količini besedila ena izmed težjih v njegovi skoraj 30-letni igralski karieri. Ravnohrib je svoje delo zasnoval kot poklon vsem taboriščnikom.

Glasbo v predstavi v živo izvajata sopranistka Katarina Kobal in pianist Miha Nagode. Projekt, ki je nastal v koprodukciji MGL, društva Celinka in KUD Pod topoli, bo po predstavah v grajskem lapidariju prestavljen na Malo sceno v MGL. Predstava sodi v sklop dogodkov Ljubljane - svetovne prestolnice knjige.