Da bi torej nadarjenim umetnikom pomagal na njihovi poti, je baletnik ustanovil dobrodelni sklad.

Ruski baletnik ne želi podpirati zgolj mladih talentov, pač pa se mu zdi pomembno podporo nuditi tudi že uveljavljenim ustvarjalcem oziroma tistim, ki so že dopolnili starost za upokojitev v plesni umetnosti. Foto: EPA

Dobrodelna organizacija Sergeja Polunina za podporo in spodbujanje umetnosti, kot je njeno uradno ime, bo namenjena tako nadarjenim mladim kot tudi profesionalcem. Eden najbolj cenjenih baletnikov sodobnega časa si je pri ustanovitvi fundacije zastavil tri ključne cilje – najprej odkrivanje umetniško nadarjenih ruskih otrok, čeprav je mogoče tudi, da bi bili iz sklada podprti tudi nadarjeni otroci iz drugih držav. Drugi cilj je nuditi podporo profesionalnim plesalcem, baletnikom, koreografom, skladateljem in umetnikom. Sklad pa je ustanovil tudi zato, da bi z njim spodbudil razvoj baletne umetnosti, v smeri ustvarjanja koreografij za prihodnost.

Baletnik, ki je marca letos trikrat razprodal Gallusovo dvorano Cankarjevega doma, meni, da je enako pomembno podporo nuditi tudi že uveljavljenim ustvarjalcem oziroma tistim, ki so že dopolnili starost za upokojitev v plesni umetnosti.

Polunin v Ljubljani: "Če si zares nadarjen, te tudi brez pretirano trdega dela čaka uspeh"

V pripravah so že prvi dobrodelni projekti, ta hip pa predvsem širijo svojo mrežo podpornikov. Zelo si želijo sodelovati s podjetji in organizacijami, ki bi sodelovali pri uresničitvi njihove vizije.

Polunin se zelo dobro zaveda, koliko mlademu plesalcu pomeni podpora, saj je njegov študij v Londonu financirala Fundacija Rudolfa Nurejeva. Hkrati pozna mehanizme tovrstnih podpor in njihove pomanjkljivosti. Polunin pravi, da v Srbiji že podpira štiri mlade talente, s skladom pa si želi sistematično delovati predvsem v Rusiji.

Urbani upornik, ki je začel spreminjati pojem baleta
Polunin, ki se je rodil leta 1989 v Ukrajini, je sprva treniral gimnastiko, nato pa se je z vso strastjo posvetil baletu. Pri Koreografskem inštitutu v Kijevu so nemudoma prepoznali njegov izjemen talent. Da bi mu družina lahko omogočila nadaljnjo baletno izobrazbo, sta tako njegova babica kot oče odšla na delo v tujino. Starša sta se pozneje ločila, kar naj bi Polunina zelo prizadelo, saj je vedno sanjal, da bo, ko bo zaslovel, njegova družina spet združena in premožna.

Pri 13 letih se je preselil v London in se vpisal na šolo Kraljevega baleta, kjer je z 19 leti postal najmlajši glavni plesalec v zgodovini institucije. Po dveh letih je dal odpoved, umaknil se je iz sveta slave, skoraj na rob samouničenja, njegov talent mu je postajal bolj v breme kot darilo. Postal je urbani upornik in začel spreminjati pojem baleta, kot ga poznamo.

Polunin je marca gostoval v Ljubljani, kjer je še z dvema soplesalcema interpretiral plesni ritual Sacre na partituro Igorja Stravinskega.