Samobor je odstopil zaradi nestrinjanja z ministrom Simonitijem okrog načrtovane obnove gledališke stavbe. Zanjo je bilo leta 2017 razpisan že drugi javni natečaj, a se je zapletlo zaradi predvidenih stroškov prenove – 45 milijonov evrov.

"Prijetno in konstruktivno smo si predali posle," je o prvem delovnem dnevu na čelu ljubljanske Drame povedala Vesna Jurca Tadel. Foto: Televizija Slovenija

Revizija predvideva zgolj sanacijo
Več kot sto let stare inštalacije, prizidek, ki ni zgrajen protipotresno, strešna kupola nad glavnim odrom, ki se ukrivlja ročni vleki – vse to najdemo v gledališču, ki mu rečemo nacionalno. A da bo še naprej muzejski eksponat, in to nevaren, kaže revizija: predlagana je zgolj sanacija v obstoječih gabaritih. A arhitekturnem biroju to težko razumejo, "še posebej zato, ker ne gre samo za neko statično ali energetsko prenovo, ampak za funkcionalno prenovo gledališča," kot je opozoril arhitekt Matija Bevk.

Drama je upravljavka stavbe, lastnik pa država. Zato je to projekt države in vsakokratne politike, ki se odloči, v kakšnih gabaritih bo to speljala.

Vesna Jurca Tadel

"To je že drugi projekt gledališča, ki je praktično ukinjen s strani istega ministra," dodaja zdaj že nekdanji ravnatelj Samobor. Julija 2008 je Televizija Slovenija poročala o še enem projektu, prav tako zmagovalcu javnega značaja, ki je predvideval kletne etaže in novi oder – in napovedala novo Dramo leta 2012.

V reviziji je očitek še cena, češ da ni jasna. A revizorji tudi svoje številke ne pojasnijo, zapisali so le, da naj bi ta bila "pod približno 40 milijonov evrov". 20 milijonov – vrednost, o kateri pogosto slišimo, je samo za prenovo objekta, pojasnjujejo v biroju. "Gre pa še za skladišča, ki so v Šentvidu, za arheološka izkopavanja, za nadomestne prostore v času, ko Drama ne funkcionira, za inženiring, za nadzor, za tehnično opremo ...", dodaja Bevk. Igor Samobor ob tem pove: "Končna cena projekta se lahko zgodi šele takrat, ko je vsa dokumentacija na voljo. Dokumentacije pa nismo mogli pripraviti, ker je minister prekinil financiranje že veljavne pogodbe za projektiranje."

Sorodna novica Električna napeljava iz leta 1911: "Večina gledališč se je obnovila, ker so pač zgorela"

"Zaposleni smo veseli, da gospa Vesna Jurca Tadel izpolnjuje vse pogoje, ki so zapisani v ustanovnem aktu," je komentirala predsednica hišnega sindikata Maja Sever. "Upamo, da bo našla čas in posluh za zaposlene in da se bo končno zgodba premaknila z mrtve točke." "Glede na to, da gospa prihaja z ministrstva za kulturo, verjamem, da ima natančna navodila glede prenove," je dodal Samobor.

Odnos do te stavbe je odraz odnosa politikov do kulture – in politikov v tem prostoru skoraj ni videti. Pod Cerarjevo vlado se je podpisala pogodba, šele pod Šarčevo so bila zagotovljena sredstva, zdaj pa spet – Čakanje na Godota.

V. d. Vesna Jurca Tadel je v oddaji Odmevi v pogovoru z Rosvito Pesek odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s prenovo in cilji svojega mandata.

Vsi si želijo, da bi se obnova premaknila z mrtve točke. Boste obnovo premaknili, čeprav imate za zdaj mandat le za leto dni?

Vsekakor si bom prizadevala, da bi se zadeva premaknila z mrtve točke, čeprav to seveda v končni fazi ni odvisno od mene. Treba se je zavedati, da je obnova Drame trenutno največji projekt obnove infrastrukture z živo kulturo v Sloveniji. Obnavljajo se seveda tudi objekti kulturne dediščine, a to je vendarle infrastruktura, kjer se odvija živa kultura. Za to je odgovorno ministrstvo za kulturo, ki bo imelo zadnjo besedo pri tem, v kakšen projekt se bo šlo.

Sorodna novica Samobor o Simonitiju: "Večina drugih ministrov se vsaj formalno trudi spoštovati svoj resor"

Po projektu je naložba ocenjena na 45 milijonov evrov, v NPK-ju pa je odmerjenih 21 milijonov evrov. Razlika je velika.

Seveda. Treba je vedeti, da se je tudi številka 45 milijonov že večkrat spremenila in verjetno še ni zadnja. 21 milijonov, kolikor je trenutno zapisano v Nacionalnem programu za kulturo, ki bo v obravnavi v DZ-ju, je pa zapisano zato, ker je bila to zadnja številka v prejšnjem NPK-ju. Ta je sploh prvi predvidel obnovo Drame.

Gospod Samobor je nosilec Borštnikovega prstana. Na njegovem mestu je bilo nujno, da se iz igralca in ravnatelja prelevi v prvega gradbinca v državi. Si vi sebe tudi tako predstavljate?

Sploh ne. Nisem gradbinka, tako kot ravnatelj Samobor ni bil. Drama je upravljavka stavbe, lastnik pa država. Zato je to projekt države in vsakokratne politike, ki se odloči, v kakšnih gabaritih bo to speljala.

Sorodna novica Sviz opozarja, da imajo zaposleni v Drami pravico do varnega in zdravega delovnega okolja

Danes ste imeli primopredajo. Kakšna je bila?

Odlična. Trajala je zelo dolgo, ker to seveda ni lahka naloga. Največja slovenska gledališka hiša ima ogromen kolektiv. Prijetno in konstruktivno smo si predali posle. Zdaj me čaka še, da preberem vso dokumentacijo, ki sem jo dobila na ključku.

Gospod Samobor upa, da boste upoštevali program. Ga boste?
Jasno je, da je program začrtan za leto dni vnaprej. Treba je pogledati, koliko so posamezni projekti fiksirani, prav veliko manevrskega prostora pa dejansko ni.

Lepo so vas sprejeli, prve izjave delavcev nakazujejo, da vas spoštujejo in vam priznavajo ustrezna znanja. "Ima vse kompetence za uspešno nadaljnje vodenje gledališča," če citiram.

Lahko sem samo zelo vesela, ko vidim, da prihajam v hišo, kjer me bodo lepo sprejeli. Povedati moram, da je zame Drama osrednje slovensko gledališče, hiša z največjo tradicijo, ki mora imeti svojo identiteto in program, kot ji pritiče.

Vesna Jurca Tadel prevzela vodenje ljubljanske Drame