Turandot snubce postavlja pred preizkušnje – ubijalske avtomate in nerešljive uganke. Foto: Peter Giodani/MGL
Turandot snubce postavlja pred preizkušnje – ubijalske avtomate in nerešljive uganke. Foto: Peter Giodani/MGL

Glasbo je napisal Laren Polič Zdravič, ki je predstavo na novinarski konferenci označil za mračnjaški gotsko-neoklasičen rokovski muzikal, ki se spogleduje tako z opero kot z rockom in metalom. Dramaturginja Eva Mahkovic pravi, da so v predstavi enako pomembni beseda, glasba in gib.

Princeso Turandot upodablja Viktorija Bencik Emeršič. Foto: Peter Giodani/MGL
Princeso Turandot upodablja Viktorija Bencik Emeršič. Foto: Peter Giodani/MGL

Direktorica in umetniška vodja MGL-ja Barbara Hieng Samobor je Jero Ivanc povabila, da napiše svojo različico zgodbe o princesi Turandot. Jera Ivanc se je pri svojem pisanju nekoliko zgledovala po najbolj znani Puccinijevi operi o Turandot, med drugim pa je upoštevala tudi najstarejšo znano literarno obdelavo motiva iz perzijskega epa iz 12. stoletja. Na zahodu so sicer Turandot v svoja dela vključili tudi dramatiki, kot so Carlo Gozzi, Friedrich Schiller in Bertolt Brecht, na Slovenskem pa Herbert Grün, so ob predstavi spomnili v MGL-ju.

Rabelj, ki je nestereotipno ženska
Tudi v tokratnem, sodobnem muzikalu Turandot (Viktorija Bencik Emeršič) ubija svoje snubce oziroma to zanjo počne rabelj, ki je nestereotipno ženska. Igra ga Karin Komljanec. Vendar pa ne gre za nerazumna dejanja, pač pa za princesino odločitev, ki ima več vzrokov, sta poudarili Jera Ivanc in Eva Mahkovic. Turandot snubce postavlja pred preizkušnje – ubijalske avtomate in nerešljive uganke. Najti želi človeka, ki ji bo kos. Jera Ivanc je ohranila tudi motiv, ki ga je uporabil že Puccini: maščevanje svoje prednice, ki jo je na poročno noč mož posilil in umoril.

Glasbo v muzikalu avtor glasbe razume kot pravljico z bojem med svetlobo in temo, nastopa zlasti v funkciji čustvenega spomina protagonistke, maščevanja in preteklih spominov zaljubljencev. Foto: Peter Giodani/MGL
Glasbo v muzikalu avtor glasbe razume kot pravljico z bojem med svetlobo in temo, nastopa zlasti v funkciji čustvenega spomina protagonistke, maščevanja in preteklih spominov zaljubljencev. Foto: Peter Giodani/MGL

Avtorica libreta se je veliko ukvarjala tudi s koncem, ki se pri večini zgodb o princesi Turandot konča z njenim zlomom v objemu moškega. To za današnji čas pomeni uklon patriarhalnim vzorcem, je povedala na novinarski konferenci.

Znan motiv arije Nessun dorma
Avtor glasbe je iz Puccinijeve opere uporabil zgolj en citat – znan motiv arije Nessun dorma, ki nastopi tik pred koncem uprizoritve s Kalafovim songom Nihče ne spi.

V predstavi igrajo še Gregor Gruden, Mirjam Korbar, Tina Potočnik Vrhovnik, Filip Samobor, Nataša Tič Ralijan, Lara Wolf, Voranc Boh k. g. ter Boris Kerč in Jure Henigman v alternaciji.

Koreografinja predstave je Maja Delak, kostume je oblikovala Bjanka Adžić Ursulov, scenografijo pa Niko Novak.