Nikar to ni več predalček, v katerega bi smeli stlačiti njihovo izrazito večplastno zvočno podobo, temelječo na težki, pretežno nalomljeni ritmiki, nadgrajeni z domiselnimi medigrami večinoma distorziranih kitarskih rifov in oplemeniteni z grobo vokalno melanholijo.

Metaforični naslov je fantom uspelo konkretizirati z obilnim odmerkom samosvojega pogleda na sodobni rock, ki deluje premišljeno, zveni spontano in učinkuje magično.