Cabaret Voltaire: #7885 (Electropunk to Technopop 1978-1985) (Mute, 2014) Foto:
Cabaret Voltaire: #7885 (Electropunk to Technopop 1978-1985) (Mute, 2014) Foto:
Richard H. Kirk
Po več kot dveh desetletjih se obeta nastop Cabaret Voltaire na berlinskem Atonal Festivalu, vendar bo pod tem imenom na odru le Richard H. Kirk, zgolj v družbi "mnogih naprav in projekcij" … Foto: Spletna stran založbe Mute

Zgodba se je začela leta 1973 v Angliji, natančneje v Sheffieldu, ko so se združili Stephen Mallinder, Richard H. Kirk in Chris Watson ter si nadeli ime Cabaret Voltaire. To so si seveda izposodili pri nočnem klubu v Zürichu, znanem kot kraj rojstva gibanja dada v sredini drugega desetletja dvajsetega stoletja. In dejansko so tudi zgodnji nastopi angleške trojice imeli obliko performansov, v nekaj letih pa so se razvili v eno najvplivnejših zasedb v polju vse bolj razširjene elektronske glasbe - in zaradi uporabe takrat nekonvencionalnih eksperimentalnih pristopov tudi v eno najbolj inovativnih zasedb, kar velja vsaj za leta do sredine osemdesetih prejšnjega stoletja, ko so v osnovi spadali v industrialni razdelek.

Njihov izraz je temeljil na udarni in prejkone primitivni ritmični liniji, semplanju in nasploh na zvočnem procesiranju, tukaj pa je bil še Mallinderjev distorziran vokal, ki je bil v temelju v vlogi enega izmed inštrumentov. Besedila so nekompromisno izpričevala izrazito pokončno držo in politično zavest. Kovinski zvok in ponekod nepričakovani manevri dajejo temu zgodnejšemu materialu noto tesnobnosti, ki jo s seboj prinaša distopična vizija obstoja. V letih do vključno leta 1981, ko je zasedbo zapustil Chris Watson, je nastalo kar nekaj kultnih skladb, med katerimi so najbolj znane Nag Nag Nag, Do The Mussolini (Headkick) in Landslide.

Zasedba Cabaret Voltaire se je v glasbeno zgodovino poleg svoje pionirske vloge zapisala tudi zaradi slogovnega premika, do katerega je prišlo po Watsonovem odhodu. Tako se je oddaljila od postpankerske estetike in se približala takrat aktualni, tudi bolj splošno razširjeni in torej komercialno bolj uspešni novovalovski struji. Glasba je pod vplivom techna, housa, duba, popa itd. postala bolj plesna in lahkotnejša. In če so v tem obdobju torej bili navdih tudi pri detroitski tehnažni pionirji, so ti na drugi strani tudi navajali Cabaret Voltaire kot pomembno referenco svojega ustvarjanja.

To spremembo terena ustvarjanja na dotični kompilaciji markira skladba Just Fascination iz leta 1983. Zvok je precej bolj spoliran, strukturiran in večslojen, izrazita je tudi večja jasnost in nasploh ojačitev vokala. Tukaj trčimo ob situacijo, ko bi si morda želeli predstavljati, da bo to poneslo ideje angažiranosti med širše ljudske množice, vendar seveda ostane vprašanje njihove dovzetnosti - še posebej, če se premaknemo v bolj plesni kontekst. Kakor koli - Cabaret Voltaire lahko na eni strani očitamo, da so se iz uporniških hrupnežev prelevili v "lepozvočni" glasbeni produkt, na drugi pa vidimo, da se - sicer zdaj predrugačen - ustvarjalnega trenutka ni kar tako izgubil.

Zatrdimo lahko, da je Cabaret Voltaire s svojim premikom v bolj popularne vode izboljšal te vode, kot da bi s tem radikalno kompromitiral lastno ustvarjanje - čeprav nekaj starih oboževalcev je zagotovo odpadlo na ta račun. Zanimivo je, da kompilacija #7885 (Electropunk to Technopop 1978-1985), ki prinaša devetnajstih skladb v kronološkem sosledju po izboru Richarda H. Kirka, nakazuje, da tudi ta slogovni premik niti ni bil tako dramatičen. In hkrati daje vedeti, da je bila tudi bolj komercialna glasbena sfera zadnjih dveh desetletij prejšnjega stoletja bistveno drugačna kot danes.

Izdaja - ki vsebuje ponekod krajše verzije skladb, saj se je Kirk se po lastnih besedah odločil zbrati bolj koncizne elemente njihovega ustvarjanja - je izšla pri angleški založbi Mute, kjer so Cabaret Voltaire od devetdesetih let prejšnjega stoletja izdali kar nekaj plošč. Tam najdemo seveda tudi izdaje Laibach, Depeche Mode, Nitzer Ebb, Nick Cave And The Bad Seeds, če jih naštejemo zgolj nekaj, saj je založba od svojega začetka v 1978 pravcato gojišče "pomembnih" glasbenih stvaritev.

Najverjetneje pa sta lanska in letošnja ponovna izdaja starega materiala promocijski potezi, saj je bila namreč prejšnji mesec objavljena napoved nastopa Cabaret Voltaire na berlinskem Atonal Festivalu v drugi polovici avgusta. Prvi nastop po več kot dvajsetih letih, torej. Vendar bo pod tem imenom na odru le Richard H. Kirk, zgolj v družbi "mnogih naprav in projekcij" …