Nekdanji kitarist razvpitih Luferjev, ki se na dvajsetih 'instrumentalih' poigrava s podobo biblijskega izobčenca Jude Iškarijota, se ne zmeni za širšo pozornost, kaj šele za komercialni uspeh.

Pristop, ki smo ga pri njem že vajeni, je treba pozdraviti, v isti sapi pa poudariti, da ga je tokrat v preveliki vnemi po ohranjanju konceptualnosti in obenem vztrajanju pri žanrski raznolikosti zaneslo nekoliko predaleč. V izrazito slogovno heterogenost, v kaotičnost progresivnega, ambientalnega rockartizma.

Zanimivo, a nič več od tega.

Ocena: +3