Na prvi letošnji razstavi, ki bo v lapidariju galerije na ogled do 24. junija, so razstavljena dela, o katerih je likovni kritik Jure Mikuž med drugim zapisal, da kipar figure modelira, kot bi oblikoval čoveško postavo, iz nje pa ustvarja umetniško figuro, ki je sicer abstraktna, a po videzu grajena iz form, povzetih po drevesu. Čustvena in duhovna stanja daje umetnik materialu z gnetenjem in odvzemanjem, barvo, s svetlobo ter senco.
Sinteza in antiteza stremljenja k dugačnemuMikuž je v katalogu, ki spremlja razstavo, še zapisal, da je človeštvo od najosnovnejše kozmične delitve na temo in svetlobo na vseh področjih navajeno razmišljati v postavkah polarnih nasprotij, kot so dobro in zlo, žensko in moško, lepo in grdo. Prav zaradi tega je naslov antropomorfne figure drevesnih oblik načeloma hkrati nesmiseln. V teh okvirih se vzpostavljata tudi likovna umetnost in dvojnost pojmov, impresionizem in ekspresionizem.
In prav človekovo stremljenje k novemu in drugačnemu, kjer trčita sinteza in antiteza, je tisto, kar po Mikužovih besedah Tršar "antropomorfizira" v svojih kipih.
Leta 1937 rojeni Postojnčan je začel študij leta 1958 na kiparskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Študiral je pri profesorjih Zdenku Kalinu in Frančišku Smerduju, diplomiral pa leta 1963. Kiparsko specialko je končal leta 1966 pri Borisu Kalinu.
Svobodno umetniško ustvarjanje je pospremil s poučevanjem likovne vzgoje, leta 1979 pa je začel predavati kiparstvo na ALU-ju, kjer je postal leta 1991 tudi redni profesor. V 70. letih je deloval kot član skupine neokonstruktivistov, doslej pa je svoja dela predstavljal na številnih skupinskih in samostojnih razstavah.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje