Glas šakala

V kategorijo radijskega dokumentarca in reportaže je bilo letos prijavljenih 35 del. Med finalistke so se poleg slovenske produkcije uvrstile še: dve francoski (Arte Radio/Arte France in Radio France), nemška (ARD), švedska (Sveriges Radio), avstrijska (ORF) in britanska (BBC).

Po migracijskih poteh šakalov
Dokumentarna zvočna študija Glas šakala, ki je premiero doživela decembra lani, sledi migracijski poti šakalov, ki se v zadnjih desetletjih z Balkana širi proti srednji in vzhodni Evropi. Vse večje število šakalov in njihova prostorska razširjenost sprožata konflikte, povezane z interesi ljudi. V seštevku različnih diskurzov – od strokovnega do poetičnega – ter na terenu zajetih in komponiranih zvočnih krajin, avtorji raziskujejo odnos med človeško kulturo in nečloveškimi vrstami. Gre namreč za odnos, ki ga v mnogih dognanjih lahko neposredno prenesemo tudi na katerega koli družbeno pogojenega Drugega.

Foto: Radio Slovenija/Petra Veber
Foto: Radio Slovenija/Petra Veber

Dotični odnos pa premišljajo tudi na ravni forme: v odmiku od besede namenjajo posebno pozornost raziskavi senzoričnega jezika, fizične izkušnje, ki jo piše zvok in tudi sama zvočnost besede. "Delo se tako – kot zemljevid perceptivne krajine, ki od logičnega preko asociativnega pelje do izkustvenega in nezavednega – razpira v neko drugo organizacijo časovnosti, ki zahteva drugačen način prisotnosti, pozornosti, prisluha. In po tej poti izumlja zvok, zmožen brez pokroviteljstva zastopati tega, ki glasu nima. Izumlja Glas šakala in glas mu daje pravico do prostora," je povedala Lučka Gruden iz uredništva Igranega programa Radia Slovenija

Radijsko igro je režirala Saška Rakef, glasba je delo Bojane Šaljić Podešva, za zvočno oblikovanje je poskrbel Matjaž Miklič, za dramaturgijo pa Pia Brezavšček. Terenska snemanja, ambienti in efekti so bili v domeni Matjaža Mikliča in Martina Florjančiča. Besedilo so interpretirali Barbara Krajnc Avdić, Vesna Jevnikar, Blaž Šef, Nataša Živković, Aleksander Golja in Ivan Lotrič. V besedilu so uporabljene pesmi Toneta Škrjanca, Jureta Detele, Tine Kozin in Voja Šindolića ter odlomek iz knjige Jakoba von Uexkülla. Kot znanstveni sodelavci so pri projektu sodelovali mag. Sebastijan Lamut, dr. Miha Krofl in dr. Tomaž Grušovnik.

Foto: Radio Slovenija/Petra Veber
Foto: Radio Slovenija/Petra Veber

O finalistih v kategoriji radijskega dokumentarca in reportaže je letos odločala žirija, ki so jo sestavljali člani iz Argentine, Avstrije, Kanade, Finske, Nemčije, Italije, Južne Koreje, Nizozemske, Srbije, Slovaške in Velike Britanije.

Foto: Radio Slovenija/Petra Veber
Foto: Radio Slovenija/Petra Veber

Dela sedmerice tokratnih finalistov
Glede letošnjih finalistov je Lučka Gruden dejala: "Z današnjega zornega kota in z osebno izpovednim glasom posameznika obravnavajo žgoče teme, ki jih – nekatere kljub daljši časovni odmaknjenosti – doslej ni bilo mogoče moralno in emocionalno predelati: sovražnost do tujih priseljencev v avstrijski vasici, nemški cesarski kolonializem v Namibiji, ki ga ponazarja zbirka afriških lobanj v etnografskem muzeju, kako je teroristični napad v Parizu za vselej zaznamoval preživele, izpoved zloglasne francoske detomorilke, razdvojeno življenje ene od redkih preživelih v hudi nesreči trajekta sredi Baltika pred 25 leti. BBC pa se je med finaliste uvrstil z epizodo iz nadaljevanke o pritihotapljeni deklici Bru, ki ji z oddajami sledijo v realnem času."

Foto: Radio Slovenija/Petra Veber
Foto: Radio Slovenija/Petra Veber

Lani radijska igra in elektroakustična radijska opera
Lani je bila na festivalu Prix Italia za nagrado nominirana tudi radijska igra Treba bi bilo peljati psa na sprehod, ki je nastala v produkciji Dramskega programa Radia Slovenija. Nominacijo pa si je prislužila tudi elektroakustična radijska opera Iden, ki so jo koproducirali 3. program Radia Slovenija, društvo Celinka in gledališče ŠKUC v partnerstvu z zavodom CONA.

Prix Italia, ki velja za najstarejši medijski festival svetovnih razsežnosti, se bo letos odvil v Milanu med 14. in 18. junijem.