Umetnica je rada pojasnjevala, da svoje spomine, spomine in vtise doživlja kot izredno natančne slike, ki jih nato skuša preoblikovati v besede. Foto: EPA
Umetnica je rada pojasnjevala, da svoje spomine, spomine in vtise doživlja kot izredno natančne slike, ki jih nato skuša preoblikovati v besede. Foto: EPA

"Ves Dunaj žaluje za doajenko avstrijske književnosti in našo častno občanko Friederike Mayroecker," je na Twitterju zapisal župan Michael Ludwig.

Friederike Mayroecker se je rodila 20. decembra 1924 v avstrijski prestolnici. Pisati je začela pri 15 letih. Ker je morala študij nemščine opustiti, da je lahko pomagala podpirati družino, je leta 1946 postala učiteljica angleščine na različnih dunajskih javnih šolah, leta 1969 pa se je v celoti posvetila pisanju.

"Noro sem zaljubljena v jezik. Potrebujem knjige, potrebujem tišino. Ne maram pogovora. Kar moram povedati, napišem," je povedala ob neki priložnosti.

V svoji dolgoletni karieri je objavila približno 100 knjig pesmi, besedilnih kolažev, romanov, radijskih iger, libretov in knjig za otroke. Prejela je več prestižnih literarnih priznanj, kot so nagrade Georga Trakla, Hölderlina, Else Lasker-Schüler in Georga Büchnerja.

Pisanje kot najmočnejša droga
Ameriška fundacija za poezijo je njene pesmi primerjala z "jezikovnimi kolaži, mističnimi ali halucinacijskimi montažami jezika in izkušenj". Sama pa je postopek pisanja opisala kot "čarobno stanje, kot da bi bila na drogah", in dodala, da je med delom pogosto jokala.

Bila je povezana z eksperimentalnimi nemškimi pisatelji in umetniki dunajske skupine, vključno s pesnikom Ernstom Jandlom, njenim dolgoletnim spremljevalcem, ki je umrl leta 2000. "Kar želim, je, da izginem za svojo biografijo. Pomembna je bibliografija," je nekoč dejala.

Mladinska knjiga je leta 2015 v zbirki Nova lirika izdala izbor njenih pesmi Smrt zaradi muz v prevodu Tanje Petrič, ki je iz nabora 1300 pesmi izbrala okoli 80 del. Z njimi je skušala čim bolj celovito predstaviti njen opus, od zgodnjega ustvarjanja, ko je v pesmih prevladovala doživljajska in čutna lirika, obdobja, ko se je njena poetika ob srečanju z Jandlom in avstrijsko avantgardo spremenila v bolj fragmentirano obliko, do zadnjega obdobja, ki je po mnenju prevajalke zaznamovano z refleksivno in ljubezensko liriko.

Friederike Mayroecker (v prevodu Tanje Petrič)



kaj rabiš? drevo hišo da
presodiš kako veliko kako malo je človeško življenje
kako veliko kako malo ko dvigneš pogled v krošnjo
in se izgubiš v bujni zeleni lepoti
kako veliko kako malo ko pomisliš na kratkost
svojega življenja če ga primerjaš z življenjem dreves
rabiš drevo rabiš hišo
nič od tega le zase samo kotiček streho
da sedeš da premišljuješ da spiš da sanjariš
da pišeš da molčiš da vidiš prijatelja
zvezde travo rožo nebo

Friederike Mayröcker