V finančnih stiskah so predvsem ustvarjalci, ki se ukvarjajo z uprizoritvenimi umetnostmi. Foto: EPA
V finančnih stiskah so predvsem ustvarjalci, ki se ukvarjajo z uprizoritvenimi umetnostmi. Foto: EPA

Za solidarnostno pomoč iz sklada lahko zaprosijo delavci v kulturi s statusom samozaposlenih ali brez statusa, ki so med epidemijo izgubili del svojih prihodkov. Solidarnostna pomoč je namenjena kritju osnovnih življenjskih stroškov, od januarja je mogoča do višine 700 evrov, v primeru kritičnih razmer pa lahko znaša tudi več. Če je prejemnik že prejel pomoč iz sklada, a je od tega minilo že šest mesecev, lahko zanjo znova zaprosi.

Pomoč prosilcem ponujajo v obliki plačila položnic za osnovne življenjske stroške v času, ko zaradi epidemije ne morejo delati. Foto: BoBo
Pomoč prosilcem ponujajo v obliki plačila položnic za osnovne življenjske stroške v času, ko zaradi epidemije ne morejo delati. Foto: BoBo

Kot pravi ena en od skrbnic projekta, Urška Jurman, so sklad na pobudo umetnostne zgodovinarke Beti Žirovc ustanovili že marca lani, ko se je začela epidemija. Pobudi je prisluhnil Rdeči križ in jo vzel pod svoje okrilje, s čimer so donacije v celoti oziroma stoodstotno izplačane posameznikom za namen, za katerega so bile zbrane.

Položnice za vrtec in elektriko

Da se zagotovi neposredna in transparentna pomoč brez obdavčitve, pomoč prosilcem ponujajo v obliki plačila položnic za osnovne življenjske stroške, denimo za stanovanjske stroške, elektriko, ogrevanje, vrtec, zdravstveno zavarovanje, zdravila, zdravniške pripomočke in podobno. Podpora ne vključuje kritja poslovnih stroškov ali davkov.

Upravičenost do pomoči preverja in presoja Rdeči križ Slovenije, pri njenem dodeljevanju pa imajo prednost najbolj ogroženi. Višino pomoči usklajujejo z višino prejetih donacij. Kot sklad navaja na svoji spletni strani, so do 3. februarja na računu pri Rdečem križu Slovenije zbrali več kot 30.000 evrov, do istega datuma so pomoč izplačali 82 kulturnim delavkam in delavcem.

Urška Jurman razlaga, da so donatorji v glavnem posamezniki, nekaj pa je tudi nevladnih organizacij in sindikatov javnih zavodov. Kot poudari, je nekaj donatorjev stalnih, kar pomeni, da vsak mesec nakažejo določen znesek, izpeljali pa so tudi dve umetniški akciji, katerih sredstva so šla v solidarnostni sklad.

Solidarnostna akcija se je razvila kot eden od projektov neformalne skupine za pomoč samozaposlenim v kulturi v času covida-19. Foto: EPA
Solidarnostna akcija se je razvila kot eden od projektov neformalne skupine za pomoč samozaposlenim v kulturi v času covida-19. Foto: EPA

Podatkov o prosilcih nimajo, pojasnjuje, Rdeči križ jih včasih zaprosi za mnenje, ali se neka dejavnost uvršča v sfero umetnosti, predvideva pa, da je največ prosilcev s področja uprizoritvenih umetnosti, ki ga je epidemija po njeni oceni najbolj prizadela.

Pomoč v obdobju epidemije

Solidarnostna akcija se je razvila kot eden od projektov neformalne skupine za pomoč samozaposlenim v kulturi v času covida-19. Skupina skuša z oblikovanjem konkretnih predlogov vladi in ministrstvu za kulturo vplivati na interventne vladne ukrepe, ki bi vsem samozaposlenim in prekarcem, zlasti pa delavcem na področju kulture, zagotovili enakovredno obravnavo pri zagotavljanju državne pomoči med epidemijo. Kot je poudarila Jurmanova, je nekaj njihovih predlogov našlo prostor v protikoronskih svežnjih ukrepov za omilitev posledic epidemije.