Vez Dušana Mauserja z radiem se je začela že pred drugo svetovno vojno in zapustila je pomembno zvočno sled, ki jo je desetletja umetniško sooblikoval v igranem programu Radia Slovenija, saj je svojo ustvarjalno pot v največji meri posvetil radijski igri. Po lastni evidenci je posnel okrog 500 radijskih iger, v arhivu jih je zaradi nekdanjega nujnega varčevanja z magnetofonskimi trakovi ostalo manj kot 300.

Njegova dojemljivost za vse novo, presežno ga je spodbudila, da je sprejel izziv in veščine tonskega mojstra s študijem radijske in gledališke režije nadgradil kot diplomirani radijski režiser. Med vsemi posnetimi igrami jih je tako 120 v njegovi režiji in med njimi veliko tako imenovanih antologijskih. "Svojih iger nikoli ne poslušam, še danes bi slišal napake," je bil do svojega dela tudi kritičen, obenem pa optimistično in zvedavo usmerjen v prihodnost. "Bolj kot preteklost me zanima, kaj bo jutri," je povedal ob svoji 90-letnici.

Dušana Mauserja se bodo še dolgo spominjale generacije sodelavcev in študentov, v arhivu ostaja več kot 5000 njegovih zvočnih učinkov, njihovo rabo je med drugim v produkcijo radijskih iger uvedel prav on. Zunaj radia pa – ali kot njegovo zasebno nadaljevanje – ostaja iz ruševin obnovljena graščina Duplje in zbirka umetniško restavriranih starinskih ur, z eno takšnih se je srečal že prve dni dela na radiu, ko je takrat s svojim gongom označevala konec oddaje.