Umetnik z mednarodno kariero, ki je razstavljal tudi na umetniškem sejmu ART Basel, že od konca 90. let prejšnjega stoletja formalno in vsebinsko ostaja zvest konceptu mreže, ki je podstat njegovih del. Podoba piksla iz časa prvih uporabnih domačih računalnikov se je združila z eno od slikarskih metod za prenašanje skic v sliko – ali v Štrukljevem primeru fotografij – in postala gradnik ter hkrati ena rdečih niti Štrukljevih del do danes.

"A ni govora o prenosu podobe s hotenjem, da fotografije ne bi več ločevali od slike ali risbe. Ne gre za nikakršen približek fotorealizmu. Štrukljeva slika je namreč lastna, od fotografije grobo ločena entiteta, ki se na platnu dodatno ustvarja, poudarja nekatere detajle in z izkušeno roko risarja natanko ve, kdaj uporabiti tuš, kdaj oglje, akril ali svinčnik," je zapisala kuratorka razstave Petja Grafenauer.

Po njenih besedah umetnik sliko gradi tudi z maskirni trakovi in barvni papirji, ki določajo celotno barvno sestavo podob v temnih, pretežno rjavočrnih koloritih in njihovih različicah. Ob slikah pa ustvarja tudi značilne risbe. V središču njegovih del je poigravanje z globino in površino, s slikarskim in njegovo predelavo podobe vsakdana, je še zapisala kuratorka.

Miha Štrukelj, rojen leta 1973, pri svojem ustvarjanju raziskuje proces in meje slikanja ter se osredotoča na urbana okolja in njihovo percepcijo. Izobraževal se je na ljubljanski likovni akademiji in podiplomsko na Univerzi Indiana. Leta 2008 je dobil nagrado za risbo Henkel Drawing Award. Uvrščen je bil v pregledno razstavo Slovenska umetnost 1995–2005 in Sedem grehov: Ljubljana–Moskva v Moderni galeriji ter sodeloval na več razstavah doma in v tujini.