Foto: Wiener Städtische
Foto: Wiener Städtische

73 metrov visok Ringturm je odet v 4000 kvadratnih metrov veliko preobleko, ki jo sestavlja skupaj 30 potiskanih mrežastih trakov, širokih do treh in dolgih do 63 metrov. Za letošnjo preobleko zgodovinske stavbe je Vanja Bućan iz poletnega ozračja izrezala ledenike. Pod njimi se je zbrala gruča kopalcev, ki uživajo v morskem vzdušju, so navedli pri zavarovalnici Wiener Städtische, ki ima prostore v Ringturmu.

Instalacijo Vanje Bućan (na sredini) so slovesno odprli ob navzočnosti ministrice za kulturo Aste Vrečko. Ob slovenski ministrici stoji avstrijska državna sekretarka za kulturo Andrea Mayer. Foto: STA/arhiv Vienna Insurance Group
Instalacijo Vanje Bućan (na sredini) so slovesno odprli ob navzočnosti ministrice za kulturo Aste Vrečko. Ob slovenski ministrici stoji avstrijska državna sekretarka za kulturo Andrea Mayer. Foto: STA/arhiv Vienna Insurance Group

"Smo le majhni delčki v večjem kontekstu"
"S fotografijo želim ponazoriti potencial sprememb, ki jih s seboj prinaša narava. Mi, tako kot kopalci na sliki, smo le majhni delčki v večjem kontekstu. Ledeniki na potepu so postali simbol podnebnih sprememb. Zame pomenijo tudi nepredvidljivost dogajanja – tako kot tudi v tem trenutku na plaži ni jasno, kaj bo tem kopalcem prinesel ta dan," je o svoji instalaciji dejala umetnica.

Stolpnico Ringturm je doslej preobleklo že več priznanih avstrijskih umetnikov, med drugim Gottfried Helnweina in Arnulf Rainer. Od leta 2012 pri preobleki Ringturma sodelujejo tudi umetnice in umetniki iz vzhodne Evrope, med drugim so ga doslej preoblekli umetniki iz Bolgarije, Češke, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Srbije.

Instalacija Vanje Bućan na Dunaju

Kako prikazati odnos med človekom in naravo
Vanja Bućan (1973, Nova Gorici) živi in dela kot svobodna fotografinja v Berlinu in sodeluje kot mentorica z ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Najprej je študirala sociologijo, nato je leta 2010 končala študij na Kraljevi akademiji lepih umetnosti v Haagu.

Skozi čas je razvila svoj prepoznavni umetniški slog, ki se osredinja na prikaz in odnos med človekom in naravo. Tudi položaj ženske v družbi je tema, ki se ji vedno znova posveča. Dela Vanje Bućan so bila na ogled na številnih razstavah doma in po svetu; med drugim v dunajskem Kunsthaus, Lentos Kunstmuseum v Linzu, grškem muzeju Benaki, kitajskih umetnostnih muzejih Lishui in Cafa ter v Muzeju sodobnih umetnosti Banjaluka v Bosni in Hercegovini. Pogosto sodeluje tudi na mednarodnih fotografskih festivalih in umetniških sejmih.