Foto: EPA
Foto: EPA

Danes mineva natanko 500 let od smrti enega največjih umov vseh časov, Leonarda Da Vincija. Čeprav se zdi, da o njem vemo že vse in da so v polovici tisočletja, ki je minila od njegove smrti, dognali prav vse skrivnosti o njem, še zdaleč ni tako. Na tisoč in tisoč straneh njegovih znamenitih beležnic se skriva še marsikaj, kar tudi zadnja leta odkrivajo raziskovalci njegove zapuščine.

Leonardo da Vinci na Valu 202

Na Valu 202 obletnici smrti Leonarda Da Vincija posvečajo celodnevni program, ki ga lahko spremljate V ŽIVO tudi na spletu.

Eden izmed teh je tudi Alessandro Vezzosi, ki je pred leti obiskal Slovenijo in takrat razkril nova dejstva in dokaze, povezane z Leonardovim obiskom območja, na katerem je danes Slovenija.

Odkril je namreč, da je Da Vincija kot izvedenca za vojaške zadeve leta 1500 v naše kraje poslala Beneška republika. Imel je nalogo, da kot vojaški inženir preuči možnosti za ustavitev morebitnega vpada Turkov skozi Vipavsko dolino v nižine severne Italije.

Izjemen, toda nezanesljiv umetnik

Obdobje renesanse in Leonardov čas, konec 15. in začetek 16. stoletja, v evropski zgodovini velja za obdobje velikih političnih in gospodarskih sprememb ter vojaških spopadov. In v to obdobje se je Leonardo da Vinci imenitno vključil. Po vajeniškem obdobju v delavnici Andree Verocchia je odšel na svoje in ustanovil lastni atelje.

Čeprav je imel že takrat sloves izjemnega umetnika in so ga priznavali kot genija, pa je hkrati veljal za nezanesljivega, saj je le redko dokončal naročila. Zato je njegova delavnica po nekaj letih neslavno propadla. Ozirati se je začel za pokrovitelji in milanskemu vojvodi poslal pismo, v katerem pa svojih umetniških sposobnosti tako rekoč ni omenjal.

Kariera vojaškega inženirja

Poznam metode, kako uničiti kakršno koli utrdbo, tudi če je vzidana v živo skalo. Imam priročne in lahke topove, s katerimi lahko streljamo majhne kamne kot točo. Izdelal bom nepremagljive kočije, vem, kako med obleganjem izčrpati vodo iz jarkov, znam napraviti neskončno veliko različnih mostov, pokritih poti in drugih naprav.

Leonardo da Vinci v pismu milanskemu vojvodi

Čeprav nikoli ni bil na bojnem polju niti ni nikoli izdelal nobenega kosa orožja, ga je predvsem kot vojaškega inženirja vzel v službo milanski vladar Ludovico Sforza, ki si je močno prizadeval utrditi svojo vojaško moč.

Takrat se je začela njegova kariera vojaškega inženirja, dejavnosti, ki mu je prinašala sredstva za preživljanje v najbolj ustvarjalnem obdobju njegovega življenja. To je v tistih časih pomenilo načrtovanje arhitekturnih rešitev na področju obrambnih sistemov mest, kot so obzidja in obrambni jarki, pa tudi oblegovalnih in obrambnih naprav ter seveda orožja.

Po 17-ih letih njegovega dela za Sforzo pa so Francozi leta 1499 zavzeli Milano in za Leonarda se je začelo negotovo obdobje, v katerem mu je koristilo predvsem znanje s področja arhitekture ter vodnega inženirstva. Sicer kratkotrajna služba pri Beneški republiki, ki je bila takrat sredi vojne s Turki, ga je marca leta 1500 pripeljala tudi v naše kraje. To je pred nekaj leti razkril eden največjih poznavalcev Leonarda na svetu, Alessandro Vezzosi, ko je bil na obisku v Sloveniji.

Leonardo in današnje območje Slovenije

Alessandro Vezzosi je zapise, ki kažejo, da je da Vinci raziskal in preučil sotočje Vipave in Soče ter okolice, našel v Atlantskem kodeksu. “Dokazal sem, da je Leonardo prečkal mejo in šel tudi v Slovenijo. Ukvarjal se je z vprašanjem, kako na reki Vipavi izdelati obrambni načrt … to je sicer res dokumentirano samo v enem zapisu, vendar je ta vir kredibilen in neizpodbiten,” je med obiskom ekipe Vala 202 v Italiji povedal Vezzosi.

Reportaža Vala 202: Leonardo Da Vinci in Slovenija

Iz Leonardovih zapisov je jasno, da je zagotovo obiskal naše kraje – sotočje Vipave in Soče, območje današnje Gorice, morda pa celo širše vipavsko in goriško območje ter Posočje.

Zapiski kažejo, da je tudi izračunal višino naraslih voda in bregov ter se pogovarjal s prebivalci. O njih je celo zapisal, da so sposobni hitro uresničiti njegove zamisli. Morda je ob obisku naših krajev pokusil odlično rebulo ali teran, pa pršut in kakšne druge dobrote, po katerih z veseljem sežejo tudi današnji obiskovalci tistega konca.

Postavitev beneške obrambne črte na območju Goriške grofije je ostala le pri načrtih – nekaj zaradi velikega finančnega vložka, nekaj pa tudi zato, ker so po smrti zadnjega goriškega grofa Goriško grofijo zasedli Habsburžani, tekmeci Beneške republike.

Ročno izdelana knjiga Neskončni Leonardo je v slovenščini izšla v 500 izvodih, vsak je stal 3.300 evrov. Pošli pa so čisto vsi. V njej je recimo šestnajst strani najfinejšega pergamenta, na katerega je pisal tudi Leonardo. Knjiga ima 400 strani in tehta 9 kg. Ponatisa ne bo. Foto: Val 202/Maja Stepančič
Ročno izdelana knjiga Neskončni Leonardo je v slovenščini izšla v 500 izvodih, vsak je stal 3.300 evrov. Pošli pa so čisto vsi. V njej je recimo šestnajst strani najfinejšega pergamenta, na katerega je pisal tudi Leonardo. Knjiga ima 400 strani in tehta 9 kg. Ponatisa ne bo. Foto: Val 202/Maja Stepančič

Leonardo je po beneški epizodi odšel domov v Firence, zgodovina pa je tudi šla svojo pot. 500 let pozneje so to, da je Leonardo Da Vinci obiskal naše kraje, pograbili podjetni Vipavci. Lani so se odzvali povabilu občine Vinci v Toskani, naj se Vipava pridruži drugim krajem po Italiji in Franciji, v katerih je deloval Leonardo. Zasnovali so združenje »Da Vincijeve poti«, s katerim se bodo še letos vključili v projekt »Evropske kulturne poti«.

Odkrili sorodnike Leonarda da Vincija

Raziskovanje življenja in dela Leonarda da Vincija bo še dolgo zaposlovalo raziskovalce. Kdo je bil, kaj je počel, zakaj je bil blagoslov, da se je rodil kot nezakonski otrok, kako so ga zaznamovali predniki, kdo so njegovi sorodniki, potomci?

Umetnostni kritik Alessandro Vezzosi se sicer že skoraj vse življenje ukvarja z da Vincijem, o njem je napisal biografijo Neskončni Leonardo, pred kratkim pa je odkril 35 da Vincijevih sorodnikov. Prof. Vezzosi je namreč dokončal 43 let trajajočo študijo o Leonardovih sorodnikih, zdaj pa se posveča raziskovanju Leonardovega DNK.

"Zdi se mi res neverjetno, da bi lahko odkrili njegov DNK, še vedno pa iščemo “izgubljenega Leonarda”. Obstaja namreč več tisoč risb, zapiskov, beležk, ki so raztreseni po svetu in jih še ne poznamo. Mogoče so za vedno izgubljeni, mogoče pa bomo nove, vznemirljive stvari našli že jutri, skupaj s še kakšno sliko ali kipom."

Intervju Vala 202: Alessandro Vezzosi
Dnevnikov izbor: Janko Petrovec po poteh Leonarda da Vincija