Dražbena hiša Sotheby's bo junija na prodaj ponudila zbirko vaz in drugih keramičnih del, ki jih je sloviti umetnik naredil med letom 1947 in koncem 60. let prejšnjega stoletja. Skupno gre za 126 del, ki so ocenjena na skupno vrednost 4,5 milijona dolarjev.

Prodaja dragocene umetniške zbirke Picassovih del je že sama po sebi deležna velike pozornosti, še dodatno pa zanimanje zanjo zbuja osvetlitev družinske zgodbe, ki je privedla do njene prodaje. Kot je v pogovoru za Guardian dejala Marina Picasso, sicer hčerka Picassovega sina Pabla, ki se je rodil v umetnikovem prvem zakonu z rusko baletko Olgo Koklovo, sta se oba od njenih staršev bojevala z alkoholizmom, razšla pa sta se še, preden je dopolnila pet mesecev.

Večurno čakanje na sprejem pri dedu
Po ločitvi je za Marino in njenega brata Pablita skrbela njuna mama. Odraščali so v revščini in njun oče je večkrat moledoval svojega očeta za denar. Kot je razkrila, sta z bratom le redko videla deda, in še takrat so morali na sprejem čakati več ur.

"To je dediščina brez ljubezni"
Po smrti Picassa, ki za sabo ni pustil oporoke, je takrat 22-letna Marina podedovala petino njegovega premoženja. Zdaj pri 64 letih, ko ima v lasti več kot 10.000 dedovih del, med njimi je več kot 300 slik, pa je napovedala, da bo svojo zbirko postopoma prodala in denar namenila za dobrodelne namene.

Prodaja pa na neki način odraža tudi njeno prizadevanje, da uredi svoje zadeve, zdaj ko je njenih pet otrok, med njimi so trije, ki jih je posvojila iz Vietnama, odraslih.

"Prodaja je na neki način gotovo tudi obračanje strani. Gre za obračanje strani zgodbe mojega otroštva. Kot otrok in mlada ženska sem zelo trpela. Biti Picassova vnukinja je bilo zelo težko. Nočem biti nespoštljiva do dediščine, sploh ne, temveč želim samo lažje živeti in se posvetiti humanitarnemu delu. Pri tem nikakor ne gre za sovraštvo, zagrenjenost ali maščevanje," je dejala Marina.

Katera dela iz keramike bodo šla na dražbo, je izbrala sama. "Odločila sem se, da pripravim zbirko, ki je lepa in zanimiva," je dejala in dodala, da ne čuti nobene potrebe, da bi vsa dedova dela zadržala zase. "To je bila dediščina brez ljubezni. Tu ni bilo nobene družinske povezanosti. V normalnih družinah velja, da ko dedek ali babica zapustita določen predmet, četudi je brez materialne vrednosti, ga ima prejemnik zelo rad, ker je pripadal ljubljenemu članu družine. V našem primeru tega ni bilo. Edini predmet, na katerega sem bila navezana, je bila umetniška slika mojega očeta in še ena slika moje babice, ki sem jo imela zelo rada, umrla pa je pri mojih šestih letih; ti dve sliki sta mi zelo pomagali med odraščanjem."

Kot je še razkrila, Picasso kot dedek ni obstajal. "K temu je dodatno pripomogla njegova zadnja žena Jacqueline, ki je v prizadevanjih, da bi ga zaščitila, izključila vse, tudi mojega očeta. Ko ga je želel moj oče obiskati v vili, je moral velikokrat na sprejem čakati na ulici tudi po štiri, pet in šest ur. To na otroka, starega štiri ali pet let, pusti močan vtis. Če vedno imam travme, povezane s čakanjem, če sem, recimo, dogovorjena in oseba zamuja, močno trpim," je povedala.

Marinin starejši brat Pablito je naredil samomor pri 25 letih. Popil je belilo in več mesecev trpel na smrtni postelji. Kot pravi Marina Picasso, je bil Pablito na neki način zelo povezan z dedom, hlepel je po njegovi pozornosti, z njim se je poistovetil. "Mogoče sem zaradi tega, ker sem ženska, lažje razumela, da ne morem ničesar pričakovati od nekoga, ki tega ni sposoben dati. Mogoče bi bil moj brat še živ, če ne bi bil tako navezan na Picassa."

Nikoli jima ni ničesar podaril
Četudi je bil Picasso znan po tem, da je radodarno delil svoje skice tudi frizerki ali čistilki, pa vnukoma ni nikoli podaril ničesar. Ko sta ga ob redkih priložnostih le obiskala v hiši v Cannesu, jima je sicer narisal rože na papir, a ga nista smela obdržati.

V pogovoru za Guardina je še razkrila, da namerava v prihodnje prodati še nekaj dedovih del, tudi brez posrednikov.