38. mednarodni literarni festival Vilenica prinaša več kot 15 dogodkov v Ljubljani in na Krasu. Foto: BoBo
38. mednarodni literarni festival Vilenica prinaša več kot 15 dogodkov v Ljubljani in na Krasu. Foto: BoBo

Pod geslom Raznoliki obraz Evrope bo 38. mednarodni literarni festival Vilenica do 9. septembra ponudil vrsto dogodkov v Ljubljani in na Krasu. V obrazu se skriva identiteta, zato se pojavlja vprašanje, kdo je Evropejec, ko se pogleda v ogledalo, in kaj prinaša prihodnost.

Danes govorimo o Evropejcih vseh barv, spolov in prepričanj, zato obraza ni mogoče zreducirati le na eno stereotipno podobo. Literatura pa se bo temu vedno upirala, je na junijski predstavitvi letošnjega programa dejal predsednik žirije za vilenico Aljoša Harlamov.
Omenjeni tematiki bo posvečena okrogla miza v Ljubljani, sicer pa na festivalu pričakujejo 14 avtorjev iz 12 držav. V luči častnega gostovanja Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu bosta državi v fokusu Avstrija in Nemčija. Kot je že znano, bo nagrado vilenica letos prejel madžarski literat iz Vojvodine Otto Tolnai, slovenska avtorica v središču je pesnica Barbara Korun.

Slovenski avtorji se srečajo z nemškimi in avstrijskimi literarnimi posredniki
Festival bo pospremil izid antologije sodobne avstrijske in nemške književnosti kot pregled najpomembnejših tokov. V Slovenijo ob tej priložnosti prihajajo Ariane Koch, Silke Scheuermann in Thomas Stangl. V Frankfurtu namreč poudarjajo, da je pomembna izmenjava, pravi sourednice knjige Amalija Maček. V skladu s tem se bodo na Vilenici s slovenskimi avtorji srečali nemški in avstrijski literarni posredniki.

Letošnji lavreat Otto Tolnai velja za enega najvidnejših ustvarjalcev madžarske literature. Foto: Osebni arhiv
Letošnji lavreat Otto Tolnai velja za enega najvidnejših ustvarjalcev madžarske literature. Foto: Osebni arhiv

Hkratna povezanost z več kulturami, jeziki in literaturami
Letošnji lavreat, madžarski pesnik, pisatelj, dramatik in prevajalec Otto Tolnai, ki velja za enega najvidnejših ustvarjalcev madžarske literature, je pripadnik madžarske narodnostne manjšine v srbski Vojvodini. Objavil je več kot 35 knjig, ki so prevedene v številne jezike. V slovenščini lahko beremo deli Babica v rotterdamskem gangsterskem filmu in Kratki rezi. Avtor je dobitnik več nagrad, med drugim Kossuthove nagrade kot najvišjega madžarskega državnega priznanja za književnost.

Njegova poetika izhaja iz tradicije madžarske kulture, na njeno oblikovanje pa so močno vplivale moderne jugoslovanske literarne smeri, zato je po naravi medkulturna, saj se skozi njegovo ustvarjalno metodo kaže hkratna povezanost z več kulturami, jeziki in literaturami. Moč njegovih besedil se najbolje kaže v drobnih praskah in razpokah, v katere svobodna prodira bogata izkušnja madžarske intelektualne dediščine ter eksjugoslovanske kulture in stvarnosti.

Ta zgodovinska, (multi)kulturna osnova pri njegovih delih bralca osupne z divjo zapletenostjo in prepletenostjo ter ga hkrati produktivno spravlja v negotovost, je v utemeljitvi zapisala članica žirije Jutka Rudaš.

Slovenska avtorica v središču je Barbara Korun, ena najbolj prepoznavnih sodobnih slovenskih pesnic. Foto: BoBo
Slovenska avtorica v središču je Barbara Korun, ena najbolj prepoznavnih sodobnih slovenskih pesnic. Foto: BoBo

Pesnica intelektualno močne oblikovalske volje
Barbara Korun spada med najbolj prepoznavne sodobne slovenske pesnice. Izdala je sedem pesniških knjig, nazadnje leta 2021 zbirko Idioritmija. Zanje je prejela pomembne nagrade, že za prvenec Ostrina miline nagrado Slovenskega knjižnega sejma. Njeno pesniško delo je dodobra poznano tudi v tujini, kjer ima objavljenih 14 samostojnih književnih prevodov. Po besedah avtorice utemeljitve Vite Žerjal Pavlin je za njeno pesništvo značilna intelektualno močna oblikovalska volja in tudi premislek o namenu in smislu pesniškega dejanja, ob tem pa tudi izjemna tankočutnost za različne notranje in zunanje vsebine, ki jih pesniško reflektira. V njenih pesmih so zajete skoraj vse teme, od bivanjskih, ljubezensko-erotičnih do družbenokritičnih. Prav ta tematska celovitost in motivna raznovrstnost pa je "temelj živosti njene poezije".

Pisateljsko nagrado SEP za mlade avtorje, ki jo na festivalu podeljuje Srednjeevropska pobuda skupaj z Društvom slovenskih pisateljev, gre letos v roke Tijane Rakočević iz Črne gore. Prodorna avtorica mlajše generacije je s svojo pisavo pretresla prevladujoči heteronormativni nazor v črnogorski literaturi.

V sklopu festivala bo potekal tudi mednarodni komparativistični kolokvij, na katerem bodo obravnavali povezave med literaturo in duševnostjo.

Vilenica: slovenska avtorica v fokusu Barbara Korun in o festivalu član žirije Aljoša Harlamov