Interdisciplinarni, vseslovenski in predvsem vključujoč projekt
Zaključil se je štiriletni projekt Mreže centrov raziskovalnih umetnosti in kulture – RUK, v okviru katerega so trije partnerji spodbujali uporabo novih tehnologij za namene povezovanja umetnosti z gospodarstvom, izobraževanjem in znanostjo.

V projektu, ki se je začel leta 2019, so sodelovali Javni zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje (DDT), Kulturno izobraževalno društvo KIBLA iz Maribora in Kulturno izobraževalno društvo PiNA iz Kopra.

Ob tem se v partnersko sodelovanje uvrščajo številne znanstvene organizacije in institucije, obenem pa tudi podjetja, univerze in druge izobraževalne institucije. RUK je tako deloval kot spodbuda regijsko enakopravnejši Sloveniji, saj je prispeval k enakomernemu razvoju regij in trem temeljnim stebrom razvojne strategije S4: digitalnemu razvoju, krožnemu gospodarstvu in Industriji 4.0.

Po besedah predsednika društva KIBLA Petra Tomaža Dobrile so v okviru projekta RUK zadnja štiri leta skozi različne pristope upodabljali računalniško oz. raziskovalno umetnost in kulturo ter humanizirali sodobne tehnologije, "da bi jih dali na voljo tudi ljudem, ki o njih niso ravno profesionalno podučeni".

"Med drugim smo se usmerjali v krmiljenje naprav z možganskimi valovi, robotiko, kulturno dediščino, na različne digitalne resničnosti, kot so navidezna, obogatena, mešana, usmerjali smo se na delo z umetno inteligenco in preizkušanje njenih zmožnosti ter na 360-stopinjski zvok," je še povedal.

Sorodna novica Za humano tehnologijo: pregled treh let vizionarskih prizadevanj Mreže RUK

Izvedenih tudi več pilotnih projektov
Eden izmed pomembnejših dogodkov v okviru projekta je bila razstava Za humano tehnologijo v ljubljanskem Cankarjevem domu, na kateri so preteklo pomlad predstavili inovativne in vizionarske pilotne projekte, produkte, umetniška dela in izobraževalne programe, plod povezovanja različnih disciplin in deležnikov ter predvsem premikanja meja na področjih tehnologij razširjene resničnosti, robotike in umetne inteligence, digitalizacije kulturne dediščine ter ekologije in trajnostnega razvoja.

Eden izmed pilotnih projektov je bila na primer intermedijska razstava Vrtnica. V sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok so v prostorih arboretuma izpostavili štiri tipe vrtnic ter s premikom iz njihovega naravnega okolja v literarno, zvočno in vizualno ponazoritev ponudili novo gledišče z nadgrajeno izkušnjo razširjene resničnosti (XR), ki je ustvarilo sočasno doživetje v resničnem okolju botaničnega parka in metafizičnem svetu umetnosti.

V okviru pilotnega projekta Exxplorers – Take a Walk on the Invisible Side pa so na primer skozi alternativno obliko pripovedovanja, v kateri ima uporabnik_ca aktivno vlogo pri raziskovanju lokacije, razvijali turistični produkt za spodbujanje radovednosti obiskovalca do alpskega sveta, naravne in kulturne dediščine ter njihove veččutne vsebine (tako digitalne kot analogne). Rezultat je nov pristop odkrivanja pokrajine na različnih ravneh (zgodovinska, naravoslovna, kulturna) prek intimne, subjektivne in prilagodljive izkušnje z uporabo razširjene resničnosti. Pilotni projekt je nastal v sodelovanju s Kooperativo Puntozero z Vidma, VRTeam iz Slovenije in Slovenskim planinskim muzejem Mojstrana.