V krški občini so pripravili letno poročilo o porabi nadomestila za omejeno rabo prostora Foto: Goran Rovan
V krški občini so pripravili letno poročilo o porabi nadomestila za omejeno rabo prostora Foto: Goran Rovan
Predstavitve poročila so se udeležili direktorji družb, ki plačujejo t. i. jedrsko rento Foto: Goran Rovan
Kako je Krško porabilo jedrsko rento

Izgradnja krške obvoznice, celovita prenova Dalmatinove ulice, Ceste krških žrtev, Zatona, projekt hidravličnih izboljšav vodovodnega sistema, obnova javne razsvetljave, izgradnja odprtih širokopasovnih omrežij, obnova gradu Rajhenburg in Mencingerjeve hiše. To je le nekaj projektov, ki so bili izvedeni ali se še izvajajo v krški občini z nadomestilom za omejeno rabo prostora. Letno se v njem zbere kar 8,44 milijona evrov, kar pomeni dobro četrtino občinskega proračuna. Ta sredstva se porabljajo v skladu z dogovorom za individualna nadomestila, investicije ter programsko porabo. Ker je bilo v preteklosti velikokrat slišati očitke o netransparentnosti porabe te jedrske rente, se je krška občina letos odločila in pripravila publikacijo, v kateri je predstavila letno poročilo s pregledom rabe teh sredstev v letu 2013.

Krški župan Miran Stanko se zaveda, da gre za velik denar, ki ga druge občine nimajo, in da morajo biti ta sredstva porabljena namensko. Brez tega nadomestila bi v občini težko izpeljali toliko projektov in pridobili evropska sredstva, saj brez soudeležbe občine to ni mogoče. Ob tem Stanko poudarja: "V občini Krško si že leta prizadevamo, da z naložbami v infrastrukturo in obnovami kulturnih, šolskih in drugih objektov ter sofinanciranjem različnih programov presegamo okvire, ki jih določa slovenska zakonodaja, ter da občanom s temi sredstvi omogočimo višjo kakovost življenja na različnih področjih življenja. Od ugodnih pogojev za razvoj gospodarstva in podjetniškega okolja, boljših pogojev izobraževanja od predšolske vzgoje do univerzitetnega izobraževanja, zdravstvene oskrbe vključno z dobro organizirano in učinkovito ekipo nujne medicinske pomoči, višjimi standardi pri pomoči na domu in omogočanju kakovostnejšega bivanja in oskrbe starejših občanov na eni strani ter dodatnimi programi in aktivnostmi za šolarje na drugi strani."

Petina tega nadomestila gre za neposredne prenose posameznikom, saj prebivalci, ki živijo v območju 1500 metrov od jedrske elektrarne, prejmejo letno po 500 evrov bruto, preostanek pa gre za sofinanciranje letovanja otrok, pomoč na domu, subvencioniranje komunalnega prispevka, šole v naravi. Največ, kar 1,2 milijona evrov, pa gre za pokrivanje razlike v ceni za vrtce, saj občina pokriva razliko v ceni do 30 %.

V jedrski elektrarni, ki prispeva polovico tega nadomestila, so zadovoljni, da so v krški občini pripravili publikacijo, v kateri so predstavili porabo tega denarja. Zadovoljni so tudi, da se ta denar koristno uporablja za dvig kakovosti življenja ob jedrski elektrarni, meni Stane Rožman, direktor Nuklearne elektrarne Krško: "Po tem, kar vidimo danes in spremljamo že vrsto let, se ta sredstva vlagajo v pomembna in prioritetna področja, ki dejansko dvigajo kakovost življenja lokalnemu prebivalstvu."

V krški občini nameravajo v prihodnje vse naložbe, ki so jih pripravili s tem nadomestilom, posebej označiti z logotipom "Jedrska energija". Vsako leto naj bi pripravili tudi letno poročilo, tako da bo vsak občan seznanjen, kako se porablja jedrska renta. Mnogi pa menijo, da bi bilo dobro, da bi že prihodnje leto pripravili tudi pregled, kaj se je s tem nadomestilom zgradilo v vseh letih, odkar ga prejemajo v krški občini.

Za MMC Goran Rovan

Kako je Krško porabilo jedrsko rento