Titov spomenik v Velenju bi lahko turistično tržili so se strinjali nekateri kandidati za župana (na fotografiji Titov trg v Velenju). Foto: BoBo
Titov spomenik v Velenju bi lahko turistično tržili so se strinjali nekateri kandidati za župana (na fotografiji Titov trg v Velenju). Foto: BoBo
Kateri kandidat bo najbolj prepričal Velenjčane? Foto: BoBo
Bojan Kontič je kandidat stranke SD. Foto: MMC RTV SLO
Matej Jenko je kandidat je kandidat stranke Dobra država. Foto: MMC RTV SLO
Mihael Letonje je kandidat stranke SLS. Foto: MMC RTV SLO
Breda Kolar je kandidatka stranke SMC. Foto: MMC RTV SLO
Jože Hribar je kandidat stranke Naše Velenje. Foto: MMC RTV SLO
Suzana Kavaš je kandidatka stranke SDS. Foto: MMC RTV SLO

Za župana Velenja kandidirajo: Bojan Kontič (SD), Matej Jenko (Dobra država), Mihael Letonje (SLS), Breda Kolar (SMC), Jože Hribar (Naše Velenje), Suzana Kavaš (SDS).
*Vrstni red kandidatov, kot bodo zapisani na glasovnici.

Pogovor v studiu sta vodila Lea Vornšek in Slavko Bobovnik.

Prvi sklop vprašanj se je nanašal na padajočo volilno udeležbo, ki je v občini Velenje ena izmed nižjih. Suzana Kavaš (SDS) je poudarila, da tudi Velenje občuti izseljevanje in ostale težave, ki povečujejo apatijo med ljudmi. Breda Kolar (SMC) je prav zato poudarila, da s svojim programom naslavlja tako mlade kot tudi starejše občane. Jože Hribar (Naše Velenje) je poudaril, da ponujajo stranko iz lokalnega okolja, naslavljajo pa predvsem neopredeljene volivce.

Matej Jenko (DD) je poudaril, da se v zadnjih letih ni zgodilo nič takega, da bi Velenje šlo po poti razvoja, ki je bil začrtan pred petdesetimi leti. Trenutni projekti nimajo skupne vizije, je prepričan Jenko. Mihael Letonje (SLS) je poudaril, da vizija trenutno obstaja, ampak ni prava, saj v Velenje prihaja vse več tujcev z nizko izobrazbo, zapuščajo ga pa izobraženi ljudje. Prepričan je, da mesto ne more biti odvisno zgolj od premogovnika in Gorenja. Bojan Kontič (volivci in SD) je poudaril, da vizijo Velenje ima, izpostavil je zlasti Gorenje, ki ima potencial za delovna mesta z visoko tehnološko dodano vrednostjo.

Ali Velenje zaostaja za ostalo Slovenijo?
Druga izpostavljena statistika v MO Velenje je padec brezposelnosti, ki je v Velenju znatno nižji kot v preostanku države. Letonje je ob tem napovedal ustanovitev sklada, ki bi ljudem pomagal pri preusmeritvi v druge poklice. Kontič je kot veliko težavo izpostavil Vegrad in dodal, da se je brezposelnost prepolovila, saj je bila pred štirimi leti več kot 15-odstotna.

Suzana Kavaš meni, da občina nima prave vizije, kar se najbolj pozna na področju turizma, kjer je sicer bila sprejeta strategija, a brez jasnih ciljev. Po njenem mnenju bi se morala tudi velenjska plaža zgledovati po avstrijskih jezerih, kjer je prisotna tudi bogata turistična ponudba.

Nizke plače odvračajo mlade
Sicer pa je občina Velenje po statističnih podatkih zadnja med mestnimi občinami po izobrazbi občanov in infrastrukturi. Hribar je ob tem dejal, da je to logična posledica tega, da v Velenju ni univerze in študentje po izobrazbi ostanejo drugje, kjer imajo boljše plače, v Velenju pa jih čaka le socialna pomoč, ki "predstavlja dve tretjini plače v Gorenju."

Breda Kolar je poudarila, da je na področju infrastrukture treba marsikaj urediti, izpostavila je ogrevanje, vodovod in kanalizacijo. Zavzemajo se za sanacijo katastrofalnih državnih cest in gradnjo tretje razvojne osi. Jenko je poudaril, da je Velenje lepo in urejeno, manjka pa konkretnih projektov. "Dobili smo klasirnico, kjer bi lahko bil adrenalinski park s plezalno steno, kar bi bila atrakcija, ki bi privabila ljudi." Za take projekte bi Jenko iskal zunanje investitorje.

Kontič: Gradili smo infrastrukturo
Kontič je poudaril, da je bilo v tem mandatu zgrajenega 61 kilometrov vodovoda in 30 kilometrov kanalizacije. Problem velenjske infrastrukture pa vidi v nevzdrževanih državnih cestah in hitri cesti, ki jo Velenje potrebuje. Letonje meni, da je za področje državnih cest treba vršiti različne oblike pritiska s civilnimi iniciativami in državljansko nepokorščino. Breda Kolar mu je očitala, da ga do zdaj ni videla na nobeni aktivnosti, povezani s tretjo razvojno osjo. Hribar pa je Kontičeve dosežke povezal s predvolilnim obdobjem, kar je Kontič zanikal. Podoben očitek je izpostavila tudi Suzana Kavaš.

Voditelja sta v drugem krogu soočila nasprotujoče podatke, ki so jih v preteklih tednih navajali kandidati. Suzana Kavaš je izpostavila, da v zadnjem mandatu ni bilo gradbenih dovoljenj za stanovanja, z izjemo varovanih stanovanj. So pa bila kupljena stanovanja po tržni ceni od podjetja, ki je bilo v lasti Ročnika in je bilo tik pred stečajem. Kontič je očital Kavaševi, da so se ta stanovanja gradila skupaj s stanovanjskim skladom po ceni, ki jo je določil sklad. Hkrati je poudaril, da so bila gradbena dovoljenja izdana.

Multiplikativni učinki priseljevanja starejših
Breda Kolar je pred časom dejala, da so bila na voljo sredstva za nadgradnjo doma za varstvo odraslih v dom četrte generacije, medtem ko je po njenih besedah župan Kontič povedal, da v državnem proračunu ta znesek ni bil naveden. Letonje je poudaril, da je bilo za ta dom pridobljeno gradbeno dovoljenje, ki pa je propadlo, saj ni bilo pravega pristopa občinske uprave. Kontič je dejal, da ta sredstva v državnem proračunu niso bila nikoli predvidena. Občina je financirala v zemljišču in komunalnem prispevku, pred dnevi pa so z ministrico stekli dogovori, da bodo v prihodnjih letih na državni ravni zagotovili sredstva za ta račun.

Jenka sta voditelja vprašala o projektu Florida, ki bi predstavljal naselje za starejše občane. Jenko je dejal, da prostor, mimo katerega bo šla tretja razvojna os, že je in da bi okoli tega lahko nastali multiplikativni učinki z obiskom mlajših sorodnikov. Hribar je ob tem ocenil, da to niso vizije, temveč fantazije.

Kakšna so stališča glede integracije priseljencev?
Na vprašanja okoli priseljevanja je Kontič odgovoril, da so številke albanskih priseljencev pogosto prenapihnjene, saj jih je manj kot 100 na leto. Poudaril je, da si kot občina prizadevajo za integracijo teh ljudi v vsakdanje življenje. Suzana Kavaš je poudarila, da je največja težava izseljevanje, izpostavila pa je svoje aktivnosti proti domu za migrante.

Hribar je poudaril, da se težave s tujci rešujejo z integracijo tujcev in učenjem tujega jezika. Jenko pa je poudaril, da je treba biti human in ljudem pomagati. Letonje je mnenja, da je priseljevanje v Velenju problem. Poudaril je, da v SLS-u nimajo nič proti priseljencem iz vojnih območij, imajo pa proti migrantom, ki niso integrirani. Breda Kolar je poudarila, da v Velenju živi 30 tisoč ljudi in peščica prosilcev za azil ne more ogrožati nikogar.

Kontič: Živim v neposredni bližini integracijske hiše
Kontič je Kavaševi in Letonjetu očital, da zlorabljata strankarsko politiko in ne predstavljata civilnih iniciativ. Poudaril je, da azilnega doma ni, ker so se tako dogovorili na državni ravni, v integracijski hiši pa bo največ 30 ljudi. Suzana Kavaš je poudarila, da so vse aktivnosti vodili na podlagi ljudi, ki so bili prestrašeni in so pričakovali odziv politike. Letonje je dejal, da so ljudje ustanovili civilne iniciative, a so se prestrašili, ko je bilo treba stopiti pred kamere in so zato prosili politike, da se izpostavijo proti županu.

Jenko meni, da je ključna težava v tem, da ni postavljenih kriterijev in pogojev za begunce in da so ljudje o tem popolnoma neobveščeni, zato je treba od države zahtevati te podatke, dober odnos pa je treba graditi od začetka. Kontič je poudaril, da živi v okolici integracijske hiše, in da nikoli ni bilo govora o 200 migrantih, ljudi iz integracijske hiše pa ni treba izpostavljati zlorabi osebnih podatkov, je še dejal Kontič. Hribar je ob tem Kontiču dejal, da si poleg tega še gradi hišo na Dobrni. Breda Kolar pa je izpostavila, da je prav civilna iniciativa delila Velenjčane v solidarnosti in zbirala podpise.

Titov spomenik bi lahko turistično tržili
Tretji sklop vprašanj se je nanašal na sporne plakate z nacistično simboliko in spomenik Josipu Brozu Titu. Suzana Kavaš je plakate izpostavila kot sovražen govor, spomenik izpostavila kot del zgodovine, nasprotovala pa je investicijam v njegovo obnovo. Hribar je bil podobnega mnenja glede plakata, ki ga je označil za bedarijo, medtem ko spomenika ne bi ne obnavljal niti podiral. Breda Kolar meni, da je spomenik treba izkoristiti kot turistično atrakcijo. Tudi Letonje je prepričan, da je plakat težava, večjo nestrpnost v Velenju pa pripisuje tudi županu, ki vselej izpostavlja multikulturalizem. Jenko se je z vsemi mnenji strinjal in dodal, da je spomenik edinstven v svetu. Kontič je poudaril, da je bilo lepljenje plakatov s spominjanjem na tretji rajh, medtem ko je spomenik Titu spomin na ljudi, ki so se temu uprli. Poudaril je, da niso želeli obnavljati spomenika, ampak urediti okolico.

Lokalne volitve 2018 - Velenje
Lokalne volitve 2018 - Velenje