Zemljišče, veliko 8.700 kvadratnih metrov, sprva namenjeno gradnji mariborskega kulturnega centra Maks, je Arnaout za 500.000 evrov kupil od občinskega podjetja ZIM. Foto: BoBo
Zemljišče, veliko 8.700 kvadratnih metrov, sprva namenjeno gradnji mariborskega kulturnega centra Maks, je Arnaout za 500.000 evrov kupil od občinskega podjetja ZIM. Foto: BoBo

Projekt, imenovan Ameriška univerza v Mariboru, je vreden 20 milijonov evrov, prve študente pa bo sprejel predvidoma jeseni 2017.

Začeli bodo s tremi fakultetami, med drugim s področij mednarodnega prava in informacijskih tehnologij. Prvo leto naj bi vpisali 500 študentov, v petih letih naj bi njihovo število zraslo na 2.500, kar polovica študentov pa naj bi prišla iz zalivskih držav, je Hilal Arnaout napovedal na današnji novinarski konferenci.

O zanimanju za vpis na študij v Mariboru poslovnež ne dvomi, saj pravi, da je Maribor za te študente ugodnejši kot na primer študij v ZDA, ker je "bližji, cenejši in ima prijetno naravo". Predavali bodo profesorji iz tujine, preostalo osebje na univerzi pa bo slovensko.

Zatrdil je, da navedbe o njegovih spodletelih načrtih za univerzo v Sarajevu ne držijo, ima pa že šolo in dva vrtca v Kuvajtu. Skepticizem, na katerega so naleteli njegovi načrti v Mariboru, se mu zdi "glede na gospodarske okoliščine razumljiv". A verjame, da se bo mnenje Mariborčanov kmalu spremenilo, s tem pa se strinja tudi mariborski župan Andrej Fištravec: "Mesto lahko danes preživi le tako, da se odpre v svet."

Maks pod drobnogledom
Zemljišče, veliko 8.700 kvadratnih metrov, je Arnaout za 500.000 evrov kupil od občinskega podjetja ZIM. Direktor mariborske mestne uprave Marko Žula zatrjuje, da so bili vsi postopki v času zdajšnjega župana ustrezno izvedeni. Zato ga "veseli", da primer Maks preučujejo tudi kriminalisti, ki bodo, kot je prepričan, potrdili njegove navedbe.

Žula je danes tudi navedel podatek, da je bilo zemljišče, kjer je bil pozneje načrtovan Maks, leta 2006 prodano za 750.000 evrov, ZIM pa je zanj s ciljem gradnje Maksa in po navodilu takratnega župana Franca Kanglerja leta 2010 plačal 2,2 milijona evrov, čeprav je bila že takrat gospodarska kriza. Revizijo vseh postopkov v povezavi s projektom Maks sta sicer že napovedala tudi nadzorni odbor občine in nadzorni svet podjetja ZIM.

Gradnja naj bi se začela že letos
Arnaout, ki ima sirske korenine in kanadsko državljanstvo, je sicer predsednik uprave računalniške družbe Ebla s sedežem v Kuvajtu, v Sloveniji pa ima že v lasti kozmetično-masažni salon v Mariboru in gostišče Pec v Selnici ob Dravi.

V prihodnjih šestih mesecih načrtuje ureditev dokumentacije in objavo javnega arhitekturnega natečaja - projekta Maks, ki ga je narisala arhitekturna pisarna Sadar & Vuga, ne bo uporabil, "ker gre za povsem novo stavbo". Gradbena dela nameravajo začeti že v drugi polovici letošnjega leta, gradnja pa naj bi trajala dve leti.