Strokovnjaki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so v Mariboru uspešno deaktivirali še drugo nedavno najdeno letalsko bombo. Tokrat je šlo za kar 500-kilogramsko bombo, najdeno na gradbišču ob železniški progi v bližini avtobusne postaje. Sirene so malo pred 14. uro označile konec nevarnosti in s tem tudi evakuacije.

Kot je v izjavi za javnost povedal tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor Miran Šadl, je pirotehnikom uspelo varno onesposobiti tudi drugo bombo. "S tem je konec nevarnosti in ljudje se lahko vrnejo na svoje domove," je dejal Šadl.

Pokadilo se je ob uničenju vžigalnika

Bombo so po začetku akcije ob 12. uri najprej zapeljali v vnaprej pripravljeno jamo, kjer so uspešno odvili in odstranili mehanski vžigalnik. To jim je vzelo debelo uro časa, nato pa so ogrodje bombe okoli 13.30 odpeljali stran. Sledilo je uničenje mehanskega vžigalnika v jami, ki ga je bilo mogoče slišati kot glasen pok, ob katerem se je iz jame pokadilo. Na vžigalnik so namestili eksplozivno sredstvo in ga tako uničili. "To je bil na koncu ta pok, ki se je slišal," je pojasnil Sašo Turnšek, pirotehnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi sredstvi.

Uprava za zaščito in reševanje je tudi za današnjo akcijo opravila evakuacijo ljudi iz 300-metrskega pasu okoli lokacije bombe. Ta je bila zahtevnejša kot četrtkova, saj to območje zajema kar tisoč ljudi. Za vse, ki niso imeli drugih možnosti, so pripravili prostor v dvorani Tabor, kjer je na voljo dovolj parkirišč, saj so stanovalce pozvali, da umaknejo tudi avtomobile.

Evakuacija v dvorano Tabor

Evakuacija v 300-metrskem pasu se je končala ob 11.50. "Evakuiralo se je 481 ljudi, v dvorani Tabor jih je 15," je v izjavi za medije ob koncu evakuacije povedal tiskovni predstavnik Šadl in dodal, da večjih težav ni bilo. V treh primerih so sicer naleteli na kljubovanje, a so nato prebivalci na ukaz policistov brez težav zapustili območje.

Ker gre tokrat za dvakrat močnejšo bombo, so odgovorni določili dodaten 600-metrski pas zaklanjanja, kjer je bilo okoli 2.200 stanovalcem v času postopka uničenja prepovedano gibanje na prostem. Ljudi so pozvali, da se v času akcije umaknejo iz delov stanovanja, ki gledajo proti mestu dogodka.

Začetek dezaktivacije bombe so naznanili z opozorilno dvominutno sireno, malo pred 14. uro pa so po uspešno zaključeni akciji s polminutno sireno naznanili konec nevarnosti. Postopek onesposobitve bombe so opravili strokovno usposobljeni in izkušeni pirotehniki.

Sorodna novica Bomba v Mariboru dezaktivirana, sirene označile konec nevarnosti

Dezaktivacija zahtevnejša

Že v četrtek so v Mariboru pirotehniki onesposobili 250-kilogramsko bombo na gradbišču v bližini največjega mariborskega nakupovalnega središča, a je bilo takrat evakuiranih le 80 ljudi. Tokratna dezaktivacija je bila zahtevnejša, je pa vseeno tudi pri prvi bombi onesposobitev trajala približno dve uri.

Po predvidevanjih strokovnjakov bi druga bomba lahko bila bolj zapletena, saj je imela le en vžigalnik. Če ga pirotehnikom ne bi uspelo odviti, bi se ga lotili "z zažiganjem, letalnik pa bi nadziral, da bomo prišli z 250 kg na 10 kg razstreliva, potem pa bi njegov preostanek nadzorovano uničili", je pojasnil Darko Zonič, poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Zonjič je pojasnil, da je imela druga bomba precej več eksploziva in tudi način, da jo zakopano razstrelijo, če vžigalnikov ne bi mogli odviti, ne bi prišel v poštev. Količina eksploziva je v tej bombi enostavno prevelika in bi lahko prišlo do večje škode.

Zaprte ceste, evakuirani tudi zapori

Zaradi akcije onesposobitve bombe je bilo v Mariboru zaprtih več cest, pa tudi hitra cesta proti Pesnici. Zaprti sta bili avtobusna in železniška postaja, znova tudi nakupovalno središče Europark, motena pa je bila tudi oskrba s plinom.

Večji del Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je bil tokrat zunaj območja nevarnosti, v 600-metrskem pasu je namreč le stavba oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, kjer obiskov do konca evakuacije niso dovolili, bolniki in zaposleni pa so morali v tem času ostati v stavbi.

V območju evakuacije je bil tudi del mariborskih zaporov, a so zapornike in pripornike preselili v tisti del objekta, ki je zunaj 300-metrskega pasu.