Večina prijav gre ravno na račun preglasne glasbe ob praznovanjih. Foto: Bogdan Miklič Foto:
Večina prijav gre ravno na račun preglasne glasbe ob praznovanjih. Foto: Bogdan Miklič Foto:
Manuel Vesel, policijski inšpektor sektorja uniformirane policije
Manuel Vesel, policijski inšpektor sektorja uniformirane policije
V romskih naseljih večkrat pride do kršitev s hrupom. Foto: Bogdan Miklič

Največ prijav na policiji prejmejo v pomladno-poletnem času in pred večjimi prazniki, predvsem v času veselega decembra. Policisti med drugim opažajo, da večina občanov ne pozna zakonskega določila, da je hrup prekršek, čeprav nastaja v dnevnem času.
"Lani je bilo 55, v letu 2012 pa 45 kršitev s hrupom. Zakon o cestnem prometu opredeljuje dve vrsti tovrstnih prekrškov. Prvi se nanašajo na povzročanje hrupa v nočnem času, med 22. in 6. uro, medtem ko se druga vrsta prekrškov nanaša na povzročanje hrupa v dnevnem času. To se zgodi, kadar nekdo z radijskim ali televizijskim sprejemnikom ali drugo akustično napravo oziroma glasbilom sproža hrup in to nekoga moti," pojasnjuje Manuel Vesel, policijski inšpektor uniformirane policije Policijske uprave Novo mesto.

Po Veselovih besedah večina povzročiteljev hrupa upošteva prvo opozorilo, ugasnejo radio, pri čemer mislijo, da to ni moteče. Drugi kršilci, ki so običajno v vinjenem stanju, se ne ozirajo na opozorila policistov in nadaljujejo kršitev, zato nekatere izmed njih pridržijo.
V romskih naseljih se večkrat pojavijo kršitve s hrupom. "Za romsko skupnost je značilno, da določena praznovanja, kot so zabave ob rojstnih dneh in krstih, organizirajo nekoliko drugače kot večinsko prebivalstvo. To je povezano s prirejanjem zabav na prostem, kjer se predvaja mehanska in živa glasba, kar velikokrat izzove prijave okoliških prebivalcev," pravi Vesel. Pripomni, da večina romske populacije še ne razume, da hrupna glasba ni dovoljena od 22. ure, zato policisti izvajajo tudi preventivne dejavnosti. "Obiščemo organizatorje prireditev in jih seznanimo z ukrepi, ki bodo sledili, če se bo omenjena kršitev ponavljala," razloži. Doda, da se število tovrstnih prijav z leti sicer zmanjšuje, a še vedno ne v takšnem obsegu, da bi lahko rekli, da je hrup iz romskih naselij sprejemljiv za okoliško prebivalstvo.
Večina prijav gre ravno na račun preglasne glasbe ob praznovanjih. To niso javne prireditve, zato prevelik hrup pomeni prekršek. "V teh primerih policija predhodno obvesti organizatorja zabave, naj predvaja glasbo tako, da s hrupom ne bo motil okolice," pove Vesel in pristavi, da občani po navadi pokličejo policijo takrat, ko hrup že presega meje njihove potrpežljivosti.
Bogdan Miklič, Radio Slovenija