Deroča reka Paka. Foto: Uporabnik/Matjaž Regvat
Deroča reka Paka. Foto: Uporabnik/Matjaž Regvat

Boštjan Šefic je v izjavi za medije povedal, da se večina lastnikov strinja s preselitvijo. Pogovori so potekali dobro in brez kakšnih posebnosti, je povedal in dodal, da so mu nekateri občani povedali, da bodo počakali na cenitve in se bodo potem odločili, katera možnost je zanje najprimernejša.

"Naš namen je v konstruktivnem dialogu poiskati optimalne rešitve. Ena skupina ljudi si želi nov objekt na ključ, drugi pa si želijo odškodnine in bi potem sami poskrbeli za novogradnjo ali si kupili stanovanje," je dejal Šefic, ki je presodil, da si občani želijo pospešitve postopkov, kar je tudi želja vladne službe.

Na vprašanje, ali je kakšen občan, ki si želi na vsak način ostati v svojem v ujmi prizadetem objektu, je Šefic pojasnil, da tako izjemno kategoričnih stališč ni bilo. Vseeno nekateri ljudje vztrajajo, da bi ostali na obstoječih lokacijah.

Nezadovoljstvo s sanacijo vodotokov

Šefic se je v Šmartnem ob Paki mudil tudi novembra lani, ko je zavrnil očitke, da sanacija vodotokov poteka prepočasi. Kot je takrat dejal, dela na vodotokih izvaja veliko ekip, ki upoštevajo prednostne naloge za območja z najbolj kritičnimi razmerami.

Župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar je zdaj dejal, da niso povsem nezadovoljni z opravljenimi deli na vodotokih, vendar si želijo še več ukrepov.

Povedal je, da je bilo najbolj v ujmi prizadeto območje v občini Šmartno ob Paki del vaške skupnosti Rečica ob Paki, ki z braslovškim Letušem tvori enovito naselje, ter pojasnil, da ima občina zagotovljenih nekaj parcel za preselitev, vendar ne vseh. Predvsem so na voljo parcele v Šmartnem ob Paki in Malem Vrhu.

Dve območji za postavitev hiš

Kopušar je povedal, da ima občina sprejeta dva občinska podrobna prostorska načrta, iz katerih izhaja, da je na voljo območje za postavitev devetih hiš, na drugem območju pa je prostora za 30 hiš.

Del enega izmed teh načrtov se nanaša na območje tamkajšnje železniške proge, kar občanom ne ustreza zaradi hrupa, del območja pa je v zasebni lasti oz. je tam zrasla perutninska kmetija. "Za območje, kjer je prostora za 30 hiš, ni izkazano veliko zanimanja," je povedal Kopušar in dodal, da občane bolj mika območje Malega Vrha, kjer bi se lahko postavilo deset hiš.

Eden izmed občanov Šmartnega ob Paki je dejal, da je poplavo doživel že trikrat, v povprečju na 11 let. Zato to zanj niso stoletne ali šestletne vode, temveč 10-letne oz. 11-letne vode. "Izselil bi se že včeraj, ne danes, ker imam vsega dovolj," je še dodal.

V Šmartnem ob Paki je po avgustovski vodni ujmi nastalo za več kot 10,5 milijona evrov škode. Začasno se je iz svojih domov po poplavi moralo izseliti 25 družin, ena družina pa je zaradi plazu morala trajno zapustiti svojo hišo.