Gre za izobraževalni videotečaj angleščine, ki je del učne metode šole Helen Doron English. 12 epizod Fun with Flupe je primernih za otroke med 4. in 6. letom starosti, sicer pa tovrstna šola angleščine ponuja tudi druge epizode in vsebine, primerne že vse od dojenčkov, starih 3 mesece, pa do učenja angleščine najstnikov.

Kako bo tečaj potekal?
Vsak ponedeljek do 7. decembra 2015 bomo na otroškem portalu v posebni rubriki Angleška šola objavili novo nadaljevanje videotečaja. Tečaj angleščine bo poleg Bansijeve spletne strani potekal tudi na TV Slovenija, in sicer vsaka epizoda od ponedeljka do petka v okviru Otroškega kanala, ki je na sporedu vsak delovnik od 6.00 do 7.00 na TVS 2. Tečaj angleščine boste lahko spremljali okrog 6.40.

Posebej opozarjamo, da so videoposnetki namenjeni jezikovnemu izobraževanju in niso podnaslovljeni, kajti ravno to sta namen in glavna metoda učenja angleščine.

Helen Doron English je svetovna organizacija, ki že 30 let uspešno poučuje angleščino otroke vseh starosti. Mrežo ima vzpostavljeno v 34 državah. V Sloveniji deluje v 10 krajih.

Z Nino Žerjal, ki je master franšizij Helen Doron English Slovenija in ki je glavna "krivka", da je tovrstna šola pred približno štirimi leti zaživela v Sloveniji, smo se pogovarjali o sami metodi in pomenu učenja tujega jezika otrok, predvsem v predšolskem obdobju.

V čem je metoda tako posebna v primerjavi z drugimi metodami učenja otrok?
Mednarodno priznana metoda Helen Doron upošteva naravno danost otrok, da se jezika učijo na zelo učinkovit način, po naravni poti, in ga spravljajo v trajni spomin. Oponaša namreč način učenja maternega jezika in izkoristi obdobje od 0 do 6 let, ko so otroci najbolj dojemljivi za učenje. Ker to izvajamo v majhnih skupinah 4-8, ker to delamo samo s posebej usposobljenim kadrom (učitelji z mednarodno licenco) in ker sledimo mednarodno priznanim smernicam, so rezultati zagotovljeni.

Koliko tujih jezikov bi se dejansko lahko otrok v predšolskem obdobju učil hkrati?
Otrok se lahko uči toliko jezikov, kolikor jezikom je sistematično izpostavljen. Tako kot v večjezični družini, kjer recimo eden izmed staršev govori z otrokom italijanski jezik, drugi francoskega, živijo pa v okolju, kjer govorijo na primer nemško, se bo otrok hitro naučil vse tri jezike tekoče in z vsakim od odraslih preklapljal v drugi jezik. Jezike bo znal enako, kot če bi vsi z njim govorili isti jezik. Otrokov potencial je neskončen, od staršev pa je odvisno, koliko tega potenciala aktiviramo in izkoristimo.

So pri uricah angleščine pri otrocih do pet let vedno tudi starši?
V bistvu ne. Starše spodbujamo, da otroke pustijo same, takoj ko se ti počutijo dovolj varne v skupini. Otroci brez staršev dajo veliko več pozornosti učiteljici in dogajanju v skupini, razen seveda otrok, ki so mlajši do 2 let – pri teh pa je sodelovanje staršev nujno.

A neposredno prevajanje pri učenju tujega jezika resnično ni potrebno? To je namreč glavna zakonitost vaše metode. Zakaj?
Bom odgovorila z vprašanjem: "Ali otroka oz. dojenčka slovenskih staršev učimo slovenščine tako, da tudi prevajamo?" Ne, kajne? Otrok iz konteksta in ponavljajočega zvoka »medvedek« ob pogledu medvedka razume, da se tej stvari tako reče in se tako nauči maternega jezika. Enako velja za vse jezike in prav tako za metodo Helen Doron. Prevajanje izhaja iz potrebe odraslih, da vedno vse razumemo in logično povežemo z obstoječim znanjem in da niti za trenutek ne začutimo neugodja, ki se rado pojavi, ko nečesa ne znamo. Otrok te potrebe nima. Čisto nič ga ne moti to, da ne razume, saj je še ogromno besed, ki jih tudi v slovenščini ne razume (npr. če se mamica in oči pogovarjata o medicini ali politiki).

Kako pa je z gledanjem televizije, animiranimi risankami in filmi? Tudi tam neposredno oziroma simultano prevajanje ni potrebno?
Sama sem se naučila italijanskega jezika do starosti 5 let z gledanjem italijanskih risank brez podnapisov (ki mi v času, ko še nisem znala brati, tako ali tako ne bi pomagali). Italijanske risanke sem veliko gledala v času, ko je slovenska televizija ponujala samo 5-minutno risanko pred cik-cakom. Torej izpostavljenost jeziku definitivno ugodno vpliva na možnost učenja. V bistvu imajo narodi, za katere je značilno, da vse risanke in filme sinhronizirajo v svoj jezik velik "hendikep", saj sploh nimajo posluha za tuj jezik. Dejstvo je tudi, da je dandanes treba biti pozoren na vsebine, ki jih prek risank podajate otrokom, saj jih je kar nekaj takih, ki so polne nasilja in neprimernega vedenja. Naša avtorska produkcija ima tako veliko prednost, saj so risanke vsebinsko primerne in prilagojene otrokom različnih starosti. Risane epizode Helen Doron so ustvarjene za pedagoško podporo tečaju, saj sistematično obravnavajo besede in fraze oz. stavke, ki se jih otroci slišijo tudi med tečajem, vse skupaj pa je za otroka izjemno zabavno.

Kakšni so rezultati vaših tečajnikov? Če otroci obiskujejo tečaje v predšolskem obdobju, dejansko bolje razumejo in govorijo angleščino tudi pozneje, ko pride na šolski urnik?
Naši rezultati so vedno znova bolj navdušujoči. Ko vidim, kako se dojenčki po nekaj mesecih tečaja odzivajo na navodila v angleškem jeziku in tako vsem nam dokazujejo, da se ogromno naučijo, čeprav še ne govorijo. Otroci imajo »okno« v možganih – potencial, ki traja do 6. leta starosti (takrat možgani še intenzivno tvorijo nevronske povezave in na novo pridobljeno znanje shranjujejo v dolgoročni spomin). Jezika se učijo zelo drugače, kot se ga mi vsi pozneje, saj znanje črpajo iz okolja, ki so mu izpostavljeni. Po 7. letu starosti, ko se začne razvijati logično mišljenje, ta sposobnost zamre. Otrok, ki začne pri, recimo, 2 letih, zna po 5 letih tekoče govoriti angleško – takega rezultata šolski sistem žal ne omogoča.

Menite, da bi bilo metodo hkratnega učenja materinščine in tujega jezika treba uvesti tudi v osnovnošolsko izobraževanje in vrtce?
Iskreno menim, da bi bilo dobro in koristno, vendar bi bilo potrebno veliko usposabljanja kadra, primernih materialov in sistematizacije dela. Treba je upoštevati, da je tak način dela, kot ga imamo mi, izvedljiv tudi v skupinah 30 otrok, vendar z veliko manjšo intenzivnostjo, otroci počasneje napredujejo in zagotovo obdelajo bistveno manj vsebin v enem letu. Obstajajo namreč tudi tečaji Helen Doron, kjer je naša metoda prilagojena dinamiki dela v velikih skupinah, od 15 do 30 otrok, za vrtce in šole, vendar bi tu morali stopiti skupaj občine, država in vodstva vrtcev ter omogočiti to znotraj kurikula.

Kako pa je z učenjem angleščine pri starejših - npr. najstnikih in odraslih? So vaši tečaji namenjeni tudi njim? Pri njih je pa metoda najverjetneje drugačna kot pri otrocih?
Metoda je enaka za vse, saj vključujemo vse učne tipe in načine, da optimiziramo rezultat učenja. Tudi pri starejših otrocih in odraslih to zelo pripomore in naredi tečaj veliko bolj doživljajski in zabaven ter s tem veliko bolj učinkovit. Dejstvo pa je, ta imajo odrasli že dokončno razvito logično mišljenje in se s pomočjo tega tudi učijo jezika (torej prevajajo – predalčkajo ...). Ne gre jim tako spontano in naravno kot mlajšim otrokom, je pa še vedno naša metoda, zaradi zvočnih zapisov in načina dela veliko učinkovitejša od drugih ponudnikov.

V spodnjem videoposnetku, ki smo ga posneli ob odprtju učnega studia v Kranju, si lahko ogledate, kako približno so videti učne urice angleščine otrok v predšolskem obdobju.