Simpozij je pripravljala založba Apokalipsa, ki v reviji in filozofski zbirki AUT posveča veliko pozornosti prav Kierkegaardovi misli, projekt pa je vodil neodvisni raziskovalec Primož Repar, ki njegova dela sistematično prevaja v slovenščino, o njem pa je objavil tudi prvo strokovno monografijo v dveh knjigah. Foto: Spletna stran simpozija
Simpozij je pripravljala založba Apokalipsa, ki v reviji in filozofski zbirki AUT posveča veliko pozornosti prav Kierkegaardovi misli, projekt pa je vodil neodvisni raziskovalec Primož Repar, ki njegova dela sistematično prevaja v slovenščino, o njem pa je objavil tudi prvo strokovno monografijo v dveh knjigah. Foto: Spletna stran simpozija
Søren Kierkegaard
Kierkegaard je kritiziral institucionalizirano krščanstvo in uradno Cerkev ter razvil svojo solipsistično religijo. Foto: Wikipedia

Odličje mu je izročila prodekanja Filozofske fakultete Univerze Konstantina Filozofa v Nitri, Zdenka Gadušova.

Odličje so Reparju podelili v imenu kolidža St. Olaf, ki ima sedež v ameriški zvezni državi Minessota in je eno izmed vodilnih dveh središč za študij Kierkegaarda v svetu. Podelitev nagrade je potekala na ponedeljkovi slovesnosti v okviru predavanj Slovenija in Kierkegaard, ki so se je poleg slovenske veleposlanice Bernarde Gradišnik udeležili tudi slovaški filozofi Peter Kondrla, Martin Štur in Michal Valčo. Na prireditvi so med drugim predstavili tudi knjige, ki so plod sodelovanja med Slovenijo in Slovaško.


Filozofski simpozij Miklavža Ocepka, posvečen 200. obletnici rojstva danskega filozofa Kierkegaarda, je potekal junija lani v Ljubljani in Škocjanu na temo Nova oikonomija odnosov: bližnjik in eksistencialni preobrat. Glavno vprašanje je bilo, kako filozofirati po Kierkegaardu. Na simpoziju je sodelovalo več kot 50 filozofov, teologov, interdisciplinarnih raziskovalcev in umetnikov iz različnih držav. Repar je prevzel predsedstvo organizacijskega odbora simpozija.

Søren Kierkegaard (1813-1855) je bil oster kritik hegeljanskega racionalizma in abstraktne misli. V središče svoje misli je postavil obstoj kot negotovo in celo paradoksalno posameznost, očiščeno vseh abstrakcij. Med njegova pomembnejša dela spadajo Ali - ali: fragment življenja (1843), Pojem tesnobe (1844), Razprave o krščanstvu (1848) in Vaja v krščanstvu (1850).