Predsednik komisije Anže Logar (SDS) ga je spraševal o odgovornosti za bančno vrzel, Petan pa mu je odgovarjal, da DZS ta hip z bančno vrzeljo nima nič. Poudaril je, da je DZS v vseh 73 letih obstoja vedno posloval z dobičkom in ni bil nikoli blokiran.

Ne ve, zakaj je bilo za okoli 61 milijonov dolgov DZS-ja decembra 2013 prenesenih na slabo banko: "Ta isti denar smo zdaj skupaj z obrestmi dolžni ameriškemu skladu. Niti centa ni bilo odpisanega." Trdi, da so bila zavarovanja tudi po takratnih ocenah za okoli 10 odstotkov višja od terjatev in da je družba dolg odplačevala.

Sklad York ima ta hip 80 odstotkov terjatev DZS-ja in Petan je prepričan, da bo sklad skušal kupiti še preostale. V skladu z načrti bo skupina DZS po Petanovih besedah do leta 2020 prodala del premoženja in poplačala dolgove, ki jih ima do Yorka.

Posojila zaradi dobrega poslovanja
Da so bile banke pripravljene kreditirati DZS, ne pripisuje morebitnim povezavam, ampak dobremu poslovanju družbe. Zanikal je tudi, da bi se DZS preveč zadolžil, je pa pri tem izpostavil težavo - ki so jo imele banke tudi sicer ob začetku krize -, in sicer kratkoročna posojila za dolgoročne naložbe.

Petan ne razume, zakaj se ga označuje za tajkuna, tudi visoki osebni dohodki - v letu 2009 je bil tretji najbolje plačani menedžer in je dnevno zaslužil 1.680 evrov bruto - se mu ne zdijo sporni, glede na to, da je vodil tri ali štiri družbe. Poudaril je, da je posloval zakonito in tudi vedno plačeval davke.

Zidar brez opravičila
Danes bi moral biti zaslišan tudi nekdanji prvi mož SCT-ja Ivan Zidar, a se na preiskovalni komisiji ni pojavil, pri čemer pa ni posredoval zdravniškega ali kakšnega drugega opravičila.

Zato so se člani odločili za prisilno privedbo Zidarja na enega izmed prihodnjih zaslišanj.