Janja Hojnik meni, da skupne patrulje na meji niso sporne, dokler ne opravljajo sistematičnega nadzora meje. Foto: BoBo
Janja Hojnik meni, da skupne patrulje na meji niso sporne, dokler ne opravljajo sistematičnega nadzora meje. Foto: BoBo

Schengenska pravila so postala zgolj črka na papirju, kar je takrat na primer izkoristila Madžarska in postavila ograjo na meji. Evropska komisija si zdaj prizadeva zadeve spraviti v okvire schengenskega zakonika. To bi morala izkoristiti Slovenija, če bi Italija uresničila napovedi in na meji z našo državo želela postaviti ograjo.

Dokler skupne policijske patrulje zgolj skrbijo za varovanje javnega reda in varnosti in ne opravljajo sistematičnega nadzora na mejnih prehodih, s tem ni nič narobe, ocenjuje specialistka za evropsko pravo, doktorica Janja Hojnik.

"Povsem drugače bi bilo, če bi želela Italija v resnici na meji s Slovenijo postaviti ograjo. Nič takega se ne dogaja na slovensko-italijanski meji, kar bi lahko označili kot neke izjemne dogodke, ki ogrožajo njihovo varnost," je opozorila.

Zato bi morala v tem primeru Slovenija vztrajati, da Italija to priglasi Evropski komisiji. "Vemo, da je v schengenskem zakoniku po kratkih obdobjih, po 30-dnevnih obdobjih, predvideno. Mislim, da bi že v tem smislu Italija težko opravičila, da ima namen za 30 dni, z ograjo bi dokazala, da ima že na začetku načrt dlje kot 30-dnevno oviro, in to ni v njeni nacionalni pristojnosti," je pojasnila.

Vsekakor so razmere drugačne kot takrat, ko je odobritev za postavitev ograje dobila Avstrija in so nekatere druge države znotraj schengena dobile dovoljenje za mejni nadzor, ocenjuje Hojnikova: "Torej nikjer ni bilo govora o tem, da je to v nacionalni pristojnosti!" Toda eno so pravila na papirju, pravi Hojnikova, drugo pa je politika, ki to izvaja.

Mešane patrulje so začele delovati v začetku julija. Foto: BoBo
Mešane patrulje so začele delovati v začetku julija. Foto: BoBo