Šarec in Mesec še med dogovarjanjem o sodelovanju. Foto: BoBo
Šarec in Mesec še med dogovarjanjem o sodelovanju. Foto: BoBo

Po sporočilu Levice, da bodo zavrnitev njihovega predloga za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja razumeli kot konec sodelovanja z vlado, je premier Marjan Šarec povedal, da si želi nadaljnjega sodelovanja. Šarec meni, da Levica zadnje čase žal uporablja neko politiko ultimatov, ki po njegovem mnenju ni najboljša. Kot je dejal, bi si želel še naprej partnerskega odnosa z Levico, ne želi si prekinitve sodelovanja, zato poziva, "da se taka politika ultimatov ne izvaja".

Po njegovem mnenju namreč ta v trenutni politični konstelaciji, pa tudi v demokraciji kot taki ni primerna, saj ne more biti vse tako, kot si ena stranka želi.

Ob tem je zavrnil očitke, da vlada ne sledi predlogom Levice, in naštel nekatere že sprejete ukrepe, kot sta dvig minimalne plače in zagotovitev zemljišč za gradnjo stanovanj republiškemu stanovanjskemu skladu. Ponovil je tudi, da se v koaliciji strinjajo z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, "različne so le poti do tja in vlada oziroma koalicija bo vložila svoj predlog, ker menimo, da je finančno vzdržnejši in bolje naslavlja vprašanja, ki so še na mizi".

Po Šarčevih besedah je logično, da se pri nekaterih vprašanjih tudi razhajajo, obenem pa je poudaril, da tudi predvolilni program LMŠ-ja še ni v celoti uresničen.

Židan: Povezuje nas več skupnih ciljev

Tudi predsednik SD-ja Dejan Židan je prepričan, da koalicija potrebuje partnerstvo z Levico in da je za SD strateškega pomena. Zato je koordinatorja Levice Luko Mesca povabil na skupni sestanek obeh strank.

"Kot predsednik SD-ja si želim, da bi drug v drugem večkrat prepoznali zaveznika za to, da bodo rešitve v Sloveniji v korist ljudem, skupnosti in okolju. Vem, da imamo skupaj izjemen politični, intelektualni in organizacijski potencial," je zapisal v pismu, ki ga je objavil tudi na Twitterju.

Kot je dodal, se zaveda, da je Levica, kot jo poznamo danes, nastala tudi kot odgovor na nekatere napake socialne demokracije. Čeprav se pogosto ne strinjajo v metodah delovanja, pa jih po njegovih besedah povezuje tudi več skupnih ciljev.

"To so nesporno tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pravičnejša obdavčitev (tudi kapitalskih prihodkov), pospešena javna izgradnja stanovanj in ambiciozna okoljska politika," je naštel in poudaril, da je do teh rešitev v tem mandatu "mogoče priti le, če bomo delali skupaj". Zaveda pa se, kot piše, da je za to nujno potreben drugačen način političnega delovanja in sodelovanja, o čemer se želi pogovoriti z Levico.

Koalicija in Levica na ločenih bregovih

Mesec: Za sodelovanje bo ključna sredna odločitev

Koordinator Levice Luka Mesec je v pisnem odgovoru Židanu spomnil, da je za nadaljnje sodelovanje med vlado in Levico ključna sredina odločitev koalicijskih poslanskih skupin na odborih DZ-ja za finance in zdravstvo, kjer bosta obravnavana predloga Levice o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Kot je navedel, jih Židanova pobuda za sestanek med strankama veseli in so se pripravljeni sestati z njim, a glede na to, da so danes v pripravah na sredni obravnavi, vabilo pa so prejeli šele pred nekaj urami, organizacija sestanka v tako kratkem času ni mogoča. "V znak želje po okrepitvi odnosov med strankama bi bilo vsekakor dobrodošlo, da jutri na odborih naš predlog ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja podprete," je dodal Mesec.

Če bo koalicija predlog zavrnila, bodo lahko le še ugotovili, da je vlada s tem dokončno odstopila od sporazuma o sodelovanju z njimi, je sicer že dejal Mesec.

Mnenja drugih koalicijskih partnerjev

Poslanec LMŠ-ja Robert Pavšič je poudaril, da si vsekakor želijo sodelovanja, ne le z Levico, ampak z vsemi strankami. Na komentar, da v preteklih mesecih razen besednih dvobojev med strankama ni bilo zaznati želje po sodelovanju, pa je odgovoril: "Eno je dogajanje v javnosti, kjer vsaka politična opcija išče svoj politični kapital, drugo pa, ko se vsebinsko pogovarjamo."

Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han je v izjavi v DZ-ju dejal, da če želijo imeti socialno vlado, potrebujejo Levico. Ob ponedeljkovih očitkih Levice, da je predlog ministrstva za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prazen bazen, pa je Han dejal, da je teh metafor pri resnih zadevah zdaj res preveč. Država po njegovih navedbah potrebuje operativno vlado, dolžnost vseh političnih strank pa je, da delajo v dobro ljudi.

Poslanec SMC-ja Jani Möderndorfer pa je danes na omenjene označbe o praznem bazenu odgovoril z besedami, da se bo morala Levica odločiti, "kje plavajo in kakšen bazen si izbirajo".

Vodja poslancev SAB-a Maša Kociper je spomnila na rek, da je politika umetnost sprejemanja kompromisov. Po njenem mnenju je glede ukinitve dopolnilnega zavarovanja mogoč kompromis, da Levica podpre zakon, ki ga bo v DZ posredovala vlada.

A metaforičnih označb odnosa med vlado in Levico je še več, med drugim, da bo zavrnitev predloga Levice za ukinitev dopolnilnega zavarovanja še zadnji žebelj v krsto njihovega sodelovanja. "Ni jim treba kaj veliko šteti, saj so jih sami zabijali," je glede teh izjav koaliciji odvrnil vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.

Kamen spotike je način ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Pričakovati je, da bo predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva ukinitev dopolnilnega zavarovanja, najprej romal na Ekonomsko-socialni svet, vlada pa bi ga zatem poslala v parlamentarni postopek.

Po predlogu bi obvezno pavšalno dajatev plačevale vse poklicne in starostne skupine, ki so že doslej plačevale dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dodatno pa bi vključili tudi okoli 100.000 prebivalcev, ki dopolnilnega zavarovanja zdaj ne plačujejo. Natančnega seznama teh še nimajo, vendar na ministrstvu menijo, da sta to predvsem mlajša populacija, ki vstopa v aktivno dobo, in del starejše populacije, je v izjavi v DZ-ju pojasnil zdravstveni minister Aleš Šabeder.

Dajatev bo odvedena od neto plače
Višina nove obvezne dajatve je po njegovih navedbah še stvar razprave koalicijskih partnerjev. A po sedanjih predvidevanjih ne bo presegala višine prispevka, ki smo ga plačevali pred zadnjo podražitvijo dopolnilnega zavarovanja, to je okoli 31 evrov, je zatrdil.

Dajatev bodo odvajali od neto plače oz. prejemka, stekala pa se bo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v obvezno zdravstveno zavarovanje. Košarica pravic se po ministrovih zagotovilih ne bo spreminjala. Prav tako zagotavlja, da je predlog finančno vzdržen.

Šabedrov predlog je nekoliko drugačen od predloga Levice. Foto: DZ/Matija Sušnik
Šabedrov predlog je nekoliko drugačen od predloga Levice. Foto: DZ/Matija Sušnik

Kaj pravijo koalicijski poslanci

Po besedah poslanca LMŠ-ja Roberta Pavšiča jim bo to, da bo predlog vložila vlada, olajšalo kar nekaj postopkov, predvsem predstavitev predloga ESS-ju in javno razpravo. V izjavi v DZ-ju je sicer Pavšič odgovoril tudi na ponedeljkove očitke koordinatorja Levice Luke Mesca, da s predlogom skačejo v bazen brez vode: "Skačemo v bazen z vodo, bazen je zelo stabilen, mnogo bolj kot tisti, ki ga predlaga Levica. Zagotavlja vzdržnost ne le za ta mandat, ampak za nekaj naslednjih."

Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han je v izjavi spomnil na dogovor koalicije, da bodo ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, a da ne bodo zmanjšali dostopnosti do zdravstva.
Na vprašanje postopnosti sprejemanja teh rešitev pa je odgovoril, da se po njegovem mnenju lahko v tej fazi dogovorijo tudi o solidarnostni lestvici in sprejmejo zakon v prihodnjem letu. Osebno mu je pomembno, da čim prej sprejmejo zakon s stabilno finančno konstrukcijo in uredijo solidarnostno plačevanje. Če je to mogoče narediti v enem koraku, bi bil za to.

Han je ob tem spomnil, da imajo zdaj na mizi delovno gradivo in da se zakoni lahko tudi spreminjajo. Šabedra bodo tako povabili na srečanje in se o tem resno pogovarjali.

Tudi vodja poslancev SAB-a Maša Kociper je v izjavi spomnila, da so prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezno določili že v koalicijski pogodbi. To rešitev v SAB-u podpirajo, če bo celo cenejša za državljane, pa bo po njenih navedbah še boljše. Po mnenju SAB-a je tudi primerno, da tako pomemben zakon vloži vlada in da se z njim seznani ESS.

Sedanji predlog pomeni postopen prehod v celovito ureditev tega vprašanja na način, ki ima dovolj politične podpore, še meni Kociprova. Glede primernosti postopnega urejanja tega vprašanja pa je poudarila, da se o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja govori že dolgo, nikoli pa se to ni zgodilo, ker je to tako kompleksno področje.

Tudi poslanec SMC-ja Jani Möderndorfer je spomnil na poskuse v preteklosti, da bi to vprašanje naenkrat celovito uredili, na koncu "pa so lobiji dosegli svoje in do ukinitve dopolnilnega zavarovanja nismo prišli". Kot je pojasnil, je na koalicijskem srečanju opozoril, da je treba določiti dinamiko naslednjih korakov, in sam za zdaj verjame v to.
Sicer pa je Möderndorfer kot pomembno izpostavil, da predlog ministrstva za ukinitev dopolnilnega zavarovanja manj obremenjuje gospodarstvo.

V DeSUS-u se za zdaj glede predloga ministrstva še niso opredelili.

Spor okoli dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja