Golubović je po koalicijskem srečanju pred sejo vlade napovedal, da si bodo še naprej prizadevali, da z Levico ohranijo stik, se pogovarjajo in poskušajo uskladiti. Na Levici pa je, da se odločijo, kako naprej, je dodal. Zadnja glasovanja v DZ-ju so pokazala, da koalicija, ki nima večine v DZ-ju, za sprejetje zakonodaje lahko dobi podporo pri različnih opozicijskih strankah, ne le pri Levici, s katero ima podpisan sporazum za letos.

"Delali bomo tako, kot smo delali zadnjega pol leta. Pri določenih zakonih smo se poskušali uskladiti z vsemi, nekateri so nas podprli, nekateri pa ne," je spomnil Golubović. Manjšinska vlada po njegovih besedah pomeni veliko komuniciranja z vsemi, kar pa je dobro za državo in kakovost sprejetih aktov. Osebno pa ne vidi potrebe po tem, da bi sporazum z Levico še podpisali za v prihodnje.

Šarec: Če Levici ni povšeči, še ne pomeni, da je desno

Predsednik vlade Marjan Šarec se je na dogajanje odzval z izjavo za medije ob robu odprtja Konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. Ob tem je spomnil na sporazum o sodelovanju, ki predvideva, da lahko vlada podporo išče tudi drugje, če jim ne uspe najti skupnega jezika. "Če kakšen ukrep Levici ni po volji, še ne pomeni, da je ta vlada desna," je dejal.

Na vprašanje, kakšno pot sodelovanja z Levico vidi naprej, je premier Šarec dejal, "da je najbolje iti po zlati sredini in se ne preveč ozirati ne na eno ne na drugo stran", glede na to da so sredinska opcija. Kot je poudaril, si nadaljnjega sodelovanja z Levico želi, kar da jim je tudi povedal na sestanku pred dvema dnevoma.

Če pa se v stranki odločijo drugače, je to njihova odločitev, ki jo bo Šarec obžaloval. "Člane Levice izredno cenim, so zelo načitani, izobraženi, vedo, kaj so današnji izzivi. Manjka pa jim prakse z vodenjem sistemov. Vse terja svoj čas, ne gre vse tako na hitro," je dejal predsednik vlade in zanikal, da vladi ni uspelo izpeljati nobenega z Levico dogovorjenega projekta.

"Z vsakdanjim ustvarjanjem nemira in tiskovnimi konferencami je težko delati v miru. Če ste kdaj cvrli krofe, veste, kako je treba imeti kuhinjo zaprto, toplo. Če pa vsakih pet minut nekdo hodi v kuhinjo, krofi ne bodo uspeli. Približno tako je s temi projekti," je bil slikovit.

Spomnil je tudi, da vlada, ki ji Levica očita zasuk v desno, izvaja ukrepe, ki so blizu tej opozicijski stranki. Ne nazadnje so dvignili višino minimalne plače in davek na kapital, je poudaril.

Po njegovih besedah mora biti v partnerskem odnosu prisotno spoštovanje in zavedanje, da so potrebni kompromisi. "To ni Madžarska, kjer ima ena stranka absolutno večino in dela, kar hoče. Tukaj nas je pet v vladi in ena zunaj," je dodal Šarec.

Razmere v koaliciji je Šarec danes ocenil kot dobre: "Takšne kot že od začetka, od prvega dneva dinamične, turbulentne, tako da nič novega."

Vatovec: Očitno bo koalicija krmilo preusmerila bolj v desno

Po besedah vodje poslancev Levice Mateja T. Vatovca je Golubović s temi besedami priznal, da se zadnjih šest mesecev sporazum koalicije z Levico ni niti spoštoval niti izvajal. Ob tem je po njegovem mnenju tudi jasno povedal, da bodo še naprej ignorirali Levico in namesto tega, da bi si prizadevali za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter za iskanje socialnih in razvojnih rešitev za to državo, "raje še naprej iskali podporo pri raznih Jelinčičih, Toninih in očitno, če bo potreba, tudi pri Janezu Janši".

Vatovec je spomnil na to, da so se s podpisom sporazuma tudi formalno dogovorili, da bi ta vlada ostala ali postala levosredinska. Po njegovih trditvah so v Levici spoštovali vse določbe tega sporazuma, "druga stran pa je nasprotno že na začetku denimo opustila usklajevanja, ki so bila predvidena med vodji poslanskih skupin". Tako Levice niso seznanili s proračunom in z davčno reformo ter predstavili ali se pogovorili o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, je opozoril.

Organi Levice se bodo s tem v kratkem seznanili in tudi odločali o sodelovanju s koalicijo. Časovnice Vatovec ni natančno definiral, po njegovih navedbah naj morda tudi predstavniki koalicije jasno povedo, kaj so njihove današnje izjave pomenile. "A če ni volje za podpis oz. za spoštovanje dogovorov, če ni bilo te volje teh šest mesecev in glede na to, kakšni ukrepi se v zadnjem času sprejemajo, bomo zelo težko še naprej na kakršen koli način sodelovali," je še ugotavljal.

Levica sodelovanje z vlado pogojuje s tremi ključnimi točkami. Prvi pogoj je bila zavrnitev sprememb dohodninske lestvice, ki pa jih je DZ v sredo potrdil. Levica nasprotuje tudi ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, o čemer DZ razpravlja danes, glasoval pa bo v torek. Tretji pogoj pa je podpora njihovemu predlogu za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, o čemer bo pristojni parlamentarni odbor odločal 6. novembra. To bo tudi presečni datum za nadaljnje sodelovanje stranke z vladno koalicijo, je v sredo v izjavi v DZ-ju povedal koordinator Levice Luka Mesec. O tem bodo sicer odločali organi stranke. Za zdaj pa kaže, da koalicija teh pogojev ne bo izpolnila.

Na sodelovanje z Levico so se odzvali tudi člani drugih koalicijskih strank, ki se večinoma pridružujejo mnenju LMŠ-ja. Po besedah vodje poslancev SMC-ja Igorja Zorčiča tudi Levica kaže, da ji velikokrat ni v interesu, da bi bila soglasna s koalicijo. "Očitno je njena volilna baza takšna, da nasprotuje temu sodelovanju. Iščejo konflikt," je v izjavi po koalicijskem srečanju ugotavljal Zorčič.

Po besedah vodje poslancev SD-ja Matjaža Hana bodo odnos z Levico reševali tako, kot ga rešujejo vse leto. "Enkrat so z nami, enkrat proti nam, zadeve pa gredo brez težav naprej," je spomnil in dodal, da se podpisanega sporazuma tudi Levica ne drži.

Tudi predsednik DeSUS-a Karl Erjavec meni, da takšno sodelovanje z Levico, kot so si ga zamislili ob oblikovanju vlade, ne deluje, saj so ves čas napetosti in težave. Dejal je, da je pričakoval, da bo sodelovanje dokaj naporno, a v takšnem načinu sodelovanja, ki kaže na izsiljevanje vlade skoraj pri vsakem vprašanju, tudi sam ne vidi smisla. Po Erjavčevih navedbah je v zadnjem času največji kritik vlade prav Levica, njene zahteve pa da so velikokrat nerealne.

"Očitno pa vlada lahko deluje tudi brez tega protokola o sodelovanju," je ugotavljal Erjavec in spomnil na proračun za prihodnji dve leti, ki se mu očitno obeta podpora. Da bodo prispevali svoje glasove, je namreč napovedal prvak SNS-a Zmago Jelinčič.

Jelinčič: Od 1992 naprej smo konstruktivna opozicija

Jelinčič, ki je podprl tudi spremembe davčne zakonodaje, je v izjavi v DZ-ju zatrdil, da se s premierjem niso pogovarjali o formalnem sodelovanju. "Smo svoja stranka in smo pokazali, da imamo od leta 1992 konstantno, enako pot konstruktivne opozicije. Če je kakšna neumnost, povemo, če je kaj dobrega, potrdimo," je dejal.

Napovedal je, da bodo delali po zdravi pameti in podpirali pametne zakone, ki bodo v korist države in državljanov. Tako po njegovih navedbah ni potreben podpis sporazuma z vlado, kot ga ima Levica.

SAB o Levici: Najlažje je ostati brez odgovornosti in postavljati zahteve

V poslanski skupini SAB-a so v odzivu za Slovensko tiskovno agencijo spomnili, da so od samega začetka oblikovanja te vlade opozarjali, da bo sodelovanje z Levico, "ki ni želela prevzeti odgovornosti in postati članica levosredinske koalicije, zelo zahtevno". "Najlažje je namreč ostati 'zunaj', postavljati zahteve, pogojevati in se ograditi od nepopularnih odločitev, s tem pa tudi ne prevzeti kakršne koli odgovornosti," so dodali.

Po njihovih navedbah mora resna politika znati sprejemati tudi težke odločitve, upoštevati vse sloje prebivalstva in biti pripravljena na kompromise. "Zanimivo bo videti, ali bo prav Levica povzročila padec levosredinske vlade in s tem tlakovala pot desnici," so še zapisali v SAB-u.