Nemčija se spopada s hitrim naraščanjem števila okuženih. Foto: Reuters
Nemčija se spopada s hitrim naraščanjem števila okuženih. Foto: Reuters

Še v petek so poročali o 13.000 okuženih in 31 mrtvih, v soboto pa je po oceni inštituta John Hopkins, ki prešteva število obolelih in umrlih po vsem svetu, v Nemčiji število obolelih naraslo že na 20.142, 70 ljudi je umrlo. Omejitev gibanja so za zdaj uvedli v treh nemških deželah. Da se bo v Nemčiji "začelo" ta konec tedna, je v četrtek opozoril Andrej Trampuž, slovenski zdravnik, ki dela v berlinski bolnišnici Charite.

Nekako smo pričakovali, da bodo Nemci resneje vzeli priporočila. Tudi mi smo razočarani. Pričakovali smo tudi, da bodo sprejeli strožje ukrepe, tako kot na primer v Avstriji ali v Švici. Pričakujem, da se bo to zgodilo v naslednjih dneh, dveh, treh. Verjetno ti ukrepi niso priljubljeni in jih tudi politiki iz teh razlogov ne sprejemajo radi.

Andrej Trampuž

V četrtek zvečer me je popeljal po bolnišnici in mi razkazal oddelek 13, na katerem je bila do še pred nekaj dnevi kirurgija. Bolnike so izselili, oddelek pa, tako kot še nekaj drugih, pripravili izključno za bolnike, okužene s koronavirusom. V sobah, kjer sta navadno po dve postelji, so zdaj tri, vse so opremljene s kisikom. Na njegovem oddelku je 100 postelj. Še v četrtek zvečer je bil oddelek povsem prazen in strašljivo tih, kot pred nevihto. "Že jutri bo vse drugače," je dejal Trampuž in kar težko je bilo verjeti.

Kaj torej pričakujete ta konec tedna?

Ta konec tedna pričakujemo bliskovit porast bolnikov, ki bodo prišli, vsaj s sumom ali dokazano okužbo z boleznijo covid-19. Od jutri naprej ne bo več samo 20–30 bolnikov prišlo, ampak 100 jutri, 150 pojutrišnjem, 200–300 v ponedeljek. Naslednji teden pa bo že več tisoč bolnikov, ki jih bo treba pregledati, opazovati, najtežje tudi sprejeti na oddelke.

Sorodna novica Merklova: Koronavirus največji izziv za Nemčijo po vojni

Tukaj jih bomo najprej sprejeli in opazovali, videli bomo, kateri bolniki bodo lahko ostali na tem oddelku in kateri bodo potrebovali intenzivno nego. Ta je eno nadstropje nižje in takoj, ko se bo ta oddelek napolnil, bomo odprli novega eno nadstropje višje. Lahko se zgodi, da enostavno ne bomo imeli toliko možnosti, zato so pripravljeni načrti, da lahko takoj podvojimo ali potrojimo število postelj. Že danes izobražujemo medicinske sestre in zdravnike, da bodo lahko na intenzivnih oddelkih oskrbeli te bolnike.

Na pomoč zdravnikom bodo priskočili tudi študentje medicine. Od kdaj, kako njih pripravljate?

Študentje medicine višjih letnikov že zdaj sodelujejo pri pripravah, da dobijo izkušnje, in se tudi dodatno izobražujejo, da bodo lahko bistveno pripomogli pri oskrbi bolnikov. Za zdaj jih imamo sto na naših izobraževanjih in teh nekaj dni, ki jih še imamo, pripravljamo študente, da nam bodo pomagali.

Andrej Trampuž, vodja infekcijskega oddelka v berlinski bolnišnici. Foto: Televizija Slovenija
Andrej Trampuž, vodja infekcijskega oddelka v berlinski bolnišnici. Foto: Televizija Slovenija

V pripravi na tisoče bolnikov je tudi sejmišče, ki naj bi ga v začasni oskrbovalni center predelali v prihodnjih dneh. Pripravljajo tudi številne dvorane, telovadnice, hotele, ampak največji prostor bo sejmišče, kdaj bo pripravljeno?

Ne zdravilo, ne cepivo, ne maske, ne testi – to so vse samo pripomočki, ki nam pomagajo pri obvladovanju te pandemije, ampak prebivalstvo, ki se bo teh pravil držalo, je edino, ki lahko to epidemijo premaga.

Andrej Trampuž

Točno. Na sejmišču bo najprej klinika s tisoč posteljami in ko to ne bo zadostovalo, bomo iskali tudi naprej. Načrti že obstajajo in tudi vojska bo pri tem pomagala. Cilj je, da oskrbimo vsakega bolnika, in to z najboljšo mogočo medicinsko oskrbo. Če bo šlo tako naprej, pa bo tudi to premalo. Tako da pozivamo prebivalstvo, da se izogiba stikov z drugimi ljudmi, da ostanejo na razdalji dveh metrov, tako nam olajšajo delo, da lahko v miru to epidemijo oskrbimo. Upamo, da bo potem, po recimo štirih tednih, začelo tudi upadati število bolnikov, in upamo, da bo po osmih tednih tudi mimo. To je naš cilj, ki pa ni odvisen od nas, odvisen je od ljudi, koliko bodo ta razmik upoštevali.

Scenarij, ki ste ga omenili, da bi bilo po osmih tednih to za nami, je torej mogoč le, če se osem tednov držimo priporočil in se povsem izogibamo stiku z ljudmi?

Tako je. Ne zdravilo, ne cepivo, ne maske, ne testi – to so vse samo pripomočki, ki nam pomagajo pri obvladovanju te pandemije, ampak prebivalstvo, ki se bo teh pravil držalo, je edino, ki lahko to epidemijo premaga. Morda se sliši neobičajno, da so taki enostavni ukrepi karantene in izolacije tako odločilni, vendar se je tudi na Kitajskem pokazalo, da so to bili edini ukrepi, ki so učinkovali, in vidimo, da je v Italiji ravno to šepalo, zato je tam prišlo do takega razmaha, da je postalo povsem neobvladljivo.

Sorodna novica Zaradi koronavirusa v Nemčiji lahko tudi do šestodstotna recesija

Se v Nemčiji pripravljate na italijanski scenarij? Nenaden porast obolelih in težko obolelih, kaos, nemoč, ki ob tem lahko zavladata?

Preprečiti želimo, da se ne bi zgodil takšen nered, se pravi z doslednim upoštevanjem teh navodil. Zavedamo se, da bo število bolnikov sicer veliko, vendar da bomo lahko vse poskrbeli. V Italiji ni tako, nimajo teh kapacitet niti v bolnišnicah niti pri zdravstvenem osebju. Vedeti moramo, da je zdravstveno osebje najbolj na udaru. Mi, ki bi morali največ pomagati, bomo najbolj obolevali, in zato ponoven apel prebivalstvu: zaščitite sami sebe, nas in predvsem starejšo populacijo, ki je najranljivejša.

V Nemčiji pozivi, tudi Merklove, da so razmere resne, da naj jih jemljejo kot resne in da naj se držijo pravil, očitno ne delujejo. Še sredi tedna so bila otroška igrišča polna, tudi restavracije, bari, ki so čez dan lahko odprti.

Nekako smo pričakovali, da bodo Nemci resneje vzeli priporočila. Tudi mi smo razočarani. Pričakovali smo tudi, da bodo sprejeli strožje ukrepe, tako kot na primer v Avstriji ali v Švici. Pričakujem, da se bo to zgodilo v naslednjih dneh, dveh, treh. Verjetno ti ukrepi niso priljubljeni in jih tudi politiki iz teh razlogov ne sprejemajo radi. Poleg tega so pa tudi pritiski od ekonomije, kajti upočasnitev življenja je katastrofalna za gospodarstvo. Ampak v tem primeru govorimo najprej o življenjih, tega se moramo zavedati, da je to prvo, šele potem
vse drugo.

Nemška vlada poudarja, da imajo enega najboljših zdravstvenih sistemov na svetu, v katerega redno vlagajo, zdaj ob epidemiji nove, milijardne vložke za bolnišnice. Ali so nemške bolnišnice pripravljene bolje, drugače kot v Sloveniji, imajo Nemci prednost, tudi vizavi Italije, Slovenije?

Nemci imajo prednost, da so gospodarsko močnejši, imajo več rezerv in si lahko tudi privoščijo, da pripravimo eno kliniko s sto posteljami, tega si Slovenija ne more privoščiti, no morda tudi ne bi potrebovala toliko naenkrat. A Nemčija lahko te kapacitete poveča na tisoč ali 10.000 postelj. Druga prednost je, da je sama država večja in se lahko tudi zdravstveno osebje bolj koordinira, da lahko v žarišča pripeljejo ljudi in opremo.

Foto: TV Slovenija
Foto: TV Slovenija

V Nemčiji bo torej postelj dovolj, kapacitete so, a primanjkuje zdravniškega osebja. Še pred epidemijo je v Nemčiji primanjkovalo 24 tisoč zdravstvenega osebja. Vas to skrbi?

Ja, zdravstvenega osebja primanjkuje, kar samo kaže, da se moramo po tej epidemiji bolje pripraviti na naslednje, da se ne sme toliko varčevati v zdravstvu, ker če nimamo izobraženih zdravnikov, ki so izkušeni na tem področju, tudi ne moremo v takih kriznih nepredvidljivih situacijah ustrezno ravnati.

Če število postelj ne bo zadostovalo, bodo pri zdravljenju bolnikov z boleznijo covid-19 sodelovale tudi zasebne bolnišnice?

Zasebne bolnišnice se branijo teh bolnikov in jih nočejo sprejemati, ker niso dobičkonosni in to lepo kaže, da privatizacija zdravstva ni prava pot. Zdravstvo mora biti v službi bolnikov, prebivalcev. K sreči je v Nemčiji samo 10 odstotkov zasebnih bolnišnic.

V Sloveniji bi bila to napačna pot, da bi šli v privatizacijo, ker prav v primeru takih katastrof odpovejo. Zdravstvo je nekaj, kar je v podporo bolnikov, ne moremo na to gledati dobičkonosno.

Država nima vzvodov, da bi pritisnila na zasebne bolnišnice, da bi dali na razpolago postelje?

Verjetno bo treba sprejeti zakone, da bodo tudi te bolnišnice morale sprejemati te bolnike, za zdaj se branijo, da niso opremljeni, da nimajo sredstev, ampak jih imajo pravzaprav več kot mi. Treba je poskrbeti, da se v zdravstvu ne bo gledalo le na dobiček, kot je to primer pri zasebnih bolnišnicah, bolnik ni dobiček, zdravstvo je nekaj, kar je v splošno dobro prebivalstvu, teh napak pa Slovenija ne sme narediti.

Frankfurt. Foto: Reuters
Frankfurt. Foto: Reuters

Kdaj vi pričakujete, da bomo lahko znova zaživeli, da tudi vaš delovnik ne bo več 12, 18 ur na dan?

Zdaj smo tukaj skoraj 24 ur na dan, za zdaj še gre, ampak prej ali slej bodo tudi zdravniki in medicinske sestre utrujeni. Verjetno pa bo naslednje štiri tedne tako ali hujše. Če bo prebivalstvo dejansko upoštevalo te ukrepe, potem pričakujemo lahko vrh in začetek padca, takrat bomo zmagali. Ko bomo dosegli vrh, bo še vsaj štiri tedne trajalo, da bomo lahko zadihali.

Napovedi dr. Trampuža so se uresničile. Danes, v soboto, je bolnišnica Charite že povsem zasedena, v posteljah, ki so bile še v četrtek povsem prazne, so na kisik priklopljeni težje oboleli. Intenzivna nega je polna. Začenja se boj za življenja.